Neven Korda
Stranska veja 2: Izgubljeno Mesto
Gledališka digresija v obliki performansa

Sobota, 17. november 2007, ob 21. uri
Palača Potemkin, Bohoričeva 5, Ljubljana
(v okviru festivala BREAK 2.4)

Vstop prost!

Stranska veja je serija gledaliških improvizacij - "jam session" z dramskimi neodvisnimi elementi, video objekti in filmskimi vizualizacijami.

Izvedba: Irena Tomažin, Igor Sviderski, Miha Zadnikar, Nova Viator, Barbato Kanak

Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Pomoč pri izvedbi: Zavod SCCA-Ljubljana, Zavod K6/4, Galerija Škuc, Mac&PC
Koprodukcija: Zavod Zank

Ozadje Stranske veje
Vse, kar je bilo novo, se podira in se razblinja pred našimi očmi, tisto, kar prihaja, je staro in dobro znano. Zdaj gledamo, kako se umetnost instrumentalizira na vse bolj ozki elitizem po eni strani in na izdelke za kontrolo množic na drugi strani. Cinizem je na obeh močno skrčenih polih, vmes pa je vse večje področje izpraznitve - hrupna tišina. Prostori alternativne meje so paradoksalno naravnani v "konsupcijo" in ne v "produkcijo, ki se jo konzumira". Obenem so, ravno tako presenetljivo, prav prizorišča drugačne kulture opremljena "nesodobno", "nemedijsko", "nedigitalno"

Plan Stranske veje
Poudarjen kontrast med lirično, zelo osebno in na subjektovo pozicijo orientirane vsebine dramskih objektov in monumentalno spektakelsko izvedbo z množico projiciranih in oddajanih objektov, ki so interaktivni tako na nivoju igralskega proizvajanja kot na nivoju gledalčevega dojemanja. Izluščiti elemente, s katerimi se konstruira gledališki dogodek, in jim omogočiti nove prijeme, ne da bi jih omejevale vnaprej določene samoumevnosti, ki ne izhajajo neposredno iz fizične situacije gledališkega časa.

Bistveno za cikel Stranska veja je pogled na strukturo gledališkega dogodka, ki ni dramaturški, kar v končni instanci proizvede nemoč razlage današnjega sveta. Struktura išče v smeri "ciklona": narašča emocionalna, teoretična ipd. napetost, potem narašča izpraznitev in depresivnost naboja, ki privleče obupano ekstazo, ta pa izprazni emocionalni naboj, kar povzroči naraščanje napetosti, užitka ... Tako naj bi tok dogodka približali fizikalnim zakonitostim in poiskali in ustvarili manj znana ali neznana gledališka izrazna sredstva.

Eksperimentalno medijski poseg Nevena Korde v sodobno gledališko prakso omogoča premišljanje o novi vlogi performativnih umetnostih med valovanjem tehnoloških in organizacijskih sprememb, idej, ki se med sabo pretakajo, mešajo, vračajo in napredujejo. Osnovna ideja Stranske veje je na teoretično ne-mističen način izvajati performativno prakso v resničnem 3D svetu, ki se ga sproti konstituira na odru - ki je najbrž lahko veliko več, kot je videti zdaj.

Revijalni proces, ki nedvomno postavi plesalca in igralca v pozicijo objekta, ki ne ponuja svoje "vizije" interpretacije, ker bi s tem zapiral prostor gledališkosti, temveč ohranja preprosto izvajanje nalog na visokem profesionalnem izvedbenem nivoju. Šele z nezavednim tokom vseh odrskih elementov, med katerimi je tudi igralec s svojim telesom in glasom, lahko dobimo strukture, ki tudi v gledališču lahko proizvajajo neizrekljivo, nekaj, kar ni zabrisano že pred začetkom možne realizacije.

Uprizoritev Izgubljega mesta

Izgubljeno mesto uprizarja smer užitka. Bog vam ne more ničesar dati, ker v vas, razen vas samih, ni prostora za nič več. Obstaja velika verjetnost, da ste napolnjeni z blatom.

Mikroaktivni kletvtakel Izgubljeno mesto se dogaja v premoru med mnogimi hudimi ključnimi nevihtami.

Izgubljeno mesto bodo izvedli priznani strokovnjaki: Irena Tomažin, Igor Sviderski in Miha Zadnikar na odru ter Nova Viator in Barbato Kanak pred odrom.

Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.