| 
             Marko A. Kovačič  
                Javka pri rdeči  zvezdi 
Razstava &  koncert VIS Zlati Kastrioti  
            Četrtek, 20. 12. 2007, ob 21. uri 
Mladinski, kulturni  in socialni center 
              Gregorčičeva 4,  Koper-Capodistria             
            
			Obveščamo vas o projektu Marka A. Kovačiča, našega stalnega  sodelavca.  
				
			Marka A. Kovačiča sem  spoznal kot igralca in sorežiserja gledališča Ane Monro v osemdesetih. Malo sva  se srečavala, ampak vsak nov še tako droben stik z njim me utrjuje v  prepričanju, da zelo podobno vidiva Boljši jutri, ki so ga izbruhnili leta  1992. Njegova razstava v četrtek, 20. decembra, ko bo točno 17 let mimo od  dneva, ko smo prejeli pravnoformalno potrditev o obstoju DPZN in tudi nastop  skupine, v kateri igra (VIS Zlati kastrioti), bo zame osebno in za Nosilne  delovne hrbte društva praznik. Kaj bo rekla mladina? Bomo videli in slišali ter  seveda o vsem poročali na www.dodogovor.org. (Marko Brecelj) 
			Društvo prijateljev zmernega napredka - Doga-netto ob  praznovanju "17. obletnice obstoja DPZN - drugi del" pripravlja  obsežen program, med drugim tudi razstavo Marka A. Kovačiča Javka pri  rdeči zvezdi in koncert VIS Zlati Kastrioti. Po uspešni otvoritvi  muzejske zbirke v umetnikovem ateljeju Javka pri rdeči zvezdi v stavbi  Pešci, AKC Metelkova mesto v Ljubljani, na dan republike, 29. novembra 2007, se  del zbirke začasno seli na Primorsko. 
			Tudi tokrat bojo muzikanti VIS Zlati Kastrioti (Jelena, Marko, Dino in  Matic) s koncertom označili še eno v vrsti pomembnih obletnic.  
				  
			Marko A. Kovačič (www.markokovacic.org)  
			  že  vrsto let zbira različne predmete in se jih tu in tam v vsakič novih razmerjih  odloči postaviti na ogled. Razstave so prepojene s spominom: osebnim (avtorjeva  večletna produkcija) in kolektivnim (najdeni, sestavljeni, preoblikovani in  oblikovani predmeti, znaki, simboli), ki sta se nerazdružljivo zajedala drug v  drugega in zbujala večplastne reference in asociacije, naj gre za skupno  zgodovino in imaginarij iz mladosti avtorjeve generacije ali za osebno  mitologijo. 
			   
  Kovačičev muzej nam kaže umetnika kot  zbiralca in brkljača (bricoleur), sam  akt zbiranja pa je pomemben vidik njegove umetniške prakse in njen  konstitutivni del. Pa vendar je zbirateljstvo le en segment umetnikovega  delovanja. Pomenske ravni avtorjeve celostne  umetniške prakse niso brez navezav na  pretekle izsledke - zlasti (historičnih) avantgard in posameznikov, ki so  trmasto vztrajali pri lastnih utopičnih načrtih. Umetnik postavi skupaj  staro in novo - nekaj, čemur lahko rečemo preteklost in sedanjost, pa tudi  potencialna prihodnost. Če je naša zavest rezultat interakcij med preteklostjo  in sedanjostjo, nam Kovačičeve umetnine sporočajo, da je tudi prihodnost  nepogrešljivi akter v tem svetu fragmentarne percepcije in okrušenih razmerij.  Pretekli spomini nam res lahko zapolnijo luknje, prihodnja pričakovanja pa nam  morda lahko napravijo življenje znosnejše.  
			Temeljne razpoznavne značilnosti projektov Marka A. Kovačiča  ostajajo vseskozi kompleksnost, interdisciplinarnost in polimedijskost. Meje  med posameznimi praksami in govoricami so postale nepotrebne in so se izgubile.  Kovačič uporablja metode, strategijo in postopke vseh mogočih umetniških praks,  orodja in govorico raznovrstnih medijev in izraznih sredstev, s čimer vzpostavi  aktiven in neposreden stik z gledalcem. To umetniško produkcijo bi lahko  označili za sodoben, duhovit bricolage (v nasprotju z ozko usmerjenostjo,  strogo specializacijo in obvladovanjem samo enega metjeja), v katerem umetnost  ne govori v govorici preteklosti, temveč je kot virus, ki modificira vsa  nadaljnja sporočila.  
			   
			  (Barbara Borčić) 
		
			  
         |