Marko A. Kovačič
Javka pri rdeči zvezdi
Razstava & koncert VIS Zlati Kastrioti

Četrtek, 20. 12. 2007, ob 21. uri
Mladinski, kulturni in socialni center
Gregorčičeva 4, Koper-Capodistria

Obveščamo vas o projektu Marka A. Kovačiča, našega stalnega sodelavca.

Marka A. Kovačiča sem spoznal kot igralca in sorežiserja gledališča Ane Monro v osemdesetih. Malo sva se srečavala, ampak vsak nov še tako droben stik z njim me utrjuje v prepričanju, da zelo podobno vidiva Boljši jutri, ki so ga izbruhnili leta 1992. Njegova razstava v četrtek, 20. decembra, ko bo točno 17 let mimo od dneva, ko smo prejeli pravnoformalno potrditev o obstoju DPZN in tudi nastop skupine, v kateri igra (VIS Zlati kastrioti), bo zame osebno in za Nosilne delovne hrbte društva praznik. Kaj bo rekla mladina? Bomo videli in slišali ter seveda o vsem poročali na www.dodogovor.org. (Marko Brecelj)

Društvo prijateljev zmernega napredka - Doga-netto ob praznovanju "17. obletnice obstoja DPZN - drugi del" pripravlja obsežen program, med drugim tudi razstavo Marka A. Kovačiča Javka pri rdeči zvezdi in koncert VIS Zlati Kastrioti. Po uspešni otvoritvi muzejske zbirke v umetnikovem ateljeju Javka pri rdeči zvezdi v stavbi Pešci, AKC Metelkova mesto v Ljubljani, na dan republike, 29. novembra 2007, se del zbirke začasno seli na Primorsko.

Tudi tokrat bojo muzikanti VIS Zlati Kastrioti (Jelena, Marko, Dino in Matic) s koncertom označili še eno v vrsti pomembnih obletnic.

Marko A. Kovačič (www.markokovacic.org)
že vrsto let zbira različne predmete in se jih tu in tam v vsakič novih razmerjih odloči postaviti na ogled. Razstave so prepojene s spominom: osebnim (avtorjeva večletna produkcija) in kolektivnim (najdeni, sestavljeni, preoblikovani in oblikovani predmeti, znaki, simboli), ki sta se nerazdružljivo zajedala drug v drugega in zbujala večplastne reference in asociacije, naj gre za skupno zgodovino in imaginarij iz mladosti avtorjeve generacije ali za osebno mitologijo.

Kovačičev muzej nam kaže umetnika kot zbiralca in brkljača (bricoleur), sam akt zbiranja pa je pomemben vidik njegove umetniške prakse in njen konstitutivni del. Pa vendar je zbirateljstvo le en segment umetnikovega delovanja. Pomenske ravni avtorjeve celostne umetniške prakse niso brez navezav na pretekle izsledke - zlasti (historičnih) avantgard in posameznikov, ki so trmasto vztrajali pri lastnih utopičnih načrtih. Umetnik postavi skupaj staro in novo - nekaj, čemur lahko rečemo preteklost in sedanjost, pa tudi potencialna prihodnost. Če je naša zavest rezultat interakcij med preteklostjo in sedanjostjo, nam Kovačičeve umetnine sporočajo, da je tudi prihodnost nepogrešljivi akter v tem svetu fragmentarne percepcije in okrušenih razmerij. Pretekli spomini nam res lahko zapolnijo luknje, prihodnja pričakovanja pa nam morda lahko napravijo življenje znosnejše.

Temeljne razpoznavne značilnosti projektov Marka A. Kovačiča ostajajo vseskozi kompleksnost, interdisciplinarnost in polimedijskost. Meje med posameznimi praksami in govoricami so postale nepotrebne in so se izgubile. Kovačič uporablja metode, strategijo in postopke vseh mogočih umetniških praks, orodja in govorico raznovrstnih medijev in izraznih sredstev, s čimer vzpostavi aktiven in neposreden stik z gledalcem. To umetniško produkcijo bi lahko označili za sodoben, duhovit bricolage (v nasprotju z ozko usmerjenostjo, strogo specializacijo in obvladovanjem samo enega metjeja), v katerem umetnost ne govori v govorici preteklosti, temveč je kot virus, ki modificira vsa nadaljnja sporočila.

(Barbara Borčić)