Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)

Kritična umetnost in odgovorna kultura:
Brez anestezije!

Okrogla miza

Ponedeljek, 7. 12. 2009, ob 12. uri
Goethe Institut, Beograd

Okrogle mize na temo umetnosti kot kritične prakse se bo na pobudo Artservisa udeležila umetnica iz Slovenije, Milena Kosec. Okrogla miza je del projekta Let's Talk Critic Art(2009-2010), ki kritične aspekte sodobne umetnosti v državah nekdanje Jugoslavije preizprašuje (okrogle mize, javni intervjuji), dokumentira in arhivira (spletna dokumentacija, publikacija). Projekt vodi kulturni portal SEEcult.org (Srbija) s partnerji SCCA-Ljubljana / Artservis (Slovenija), Kulturpunkt (Hrvaška) in Forum Skopje (Makedonija).

Kritična umetnost in odgovorna kultura: Brez anestezije!
Okrogla miza bo preizprašala pozicije, prakse in modele kritične umetnosti na štirih primerih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Ali so to:

  • impulzi in moč kritične umetnosti in odgovorne kulture?
  • reprezentacija ali intervencija?
  • status quo ali korak naprej?
  • konfrontacija ali manipulacija?
  • državna kulturna politika ali parcialna, pa vendar fokusirana individualna praksa?

Udeleženci: Vladan Jeremić (Beograd), Nataša Bodrožić (Zagreb), Milena Kosec (Ljubljana), Igor Toševski (Skopje)
Moderatorka: Maja Ćirić (Beograd)

Predpostavimo, da odgovorna kultura ne nastaja iz soočenja umetnosti in politike, ampak iz njunega medsebojnega in aktivnega razmerja. Jacques Ranciere pravi, da kulturnokritičen politični subjekt ni niti politični lobi niti posameznik, ki bi iskal ustrezne reprezentacije za svoje interese in ideje. Politični subjekt je prazen operater, ki ustvarja situacije za politične razprave tako, da neprestano izziva vzpostavljene okvire za identifikacijo in topologijo. Da bi se pokazalo na nove oblike kritične subjektivnosti, je nujno preizprašati odnos med institucijami in kulturnimi operaterji, in izpostaviti potencial umetnosti za ustvarjanje radikalnega kritičnega védenja.

Ali kritična umetniška praksa sama sebe organizira, vrednosti in perpetuira ali so to le proizvodi kulturne politike?

Ali kritična umetniška praksa podpira status quo družbenega napredka ali je edinstveni mehanizem za kreiranje družbene odgovornosti, katere potencial bi bilo potrebno še bolj vzpodbuditi?

Kakšno je razmerje kritične umetniške praksa do socialistične dediščine?

Kakšna je pozicija kritične umetnosti v kapitalističnih pogojih? Ali kritična umetnost deluje v kontekstu začetnih proizvodnih obdobij, v katerih ima suženjsko vlogo, njen kritični potencial pa je anesteziran? Ali deluje v kasnejših obdobjih monopoliziranega kapitalizma, ko se kritika ukvarja s problemi kolonizirane subjektivnosti ?
Kako se uporablja in kako deluje kritična umetnost kot orodje kritične teorije?

Kako reflektirati kritično prakso kot estetski sistem umetnosti (Ranciere)?

Kateri so umetniški in kuratorski modeli, preko katerih se kritična umetnost realizira?

Koga kritična umetnost nagovarja in kakšne strategije vidnosti uporablja?

Kakšne so strategije in taktike kritične umetnosti izogibanja vzvodom oblasti? Ali je kritična umetnost uspešna intervencija v družbenem napredku ali konformistični vzvod za proizvodnjo hermetičnega znanja in intelektualnih debat?

Kakšno je razmerje med subkulturo in kritično umetnostjo? Kako se interpretira kritična umetnost v množičnih medijih?

Milena KosecMilena Kosec (Ljubljana)
Po izobrazbi diplomirana inženirka matematike. Od leta 1988 deluje tudi na področju umetnosti. Prirejala je likovne razstave v domači hiši in vrtu: v ne-strokovni, ne-profitni, ne-institucionalni galeriji Vili Katarina. Njeno zelo znano delo je projekt Državica Ptičjestrašilna, ki je bil predstavljen tudi v MGLC. Vse od začetka ustvarjanja kot osnovni material za izražanje uporablja svoje odvečne predmete in se postopoma odreka materialni (re)produkciji. Kot profesionalna umetnica (od leta 2000) je bila uvrščena v vse pomembne pregledne razstave sodobne slovenske umetnosti. Sodelovala je tudi na evropskem bienalu sodobne umetnosti MANIFESTA 7 (2008) in na U3 - 3. trienale sodobne slovenske umetnosti v Moderni galeriji Ljubljana (2003). Sama se naziva kot sodobna karierna umetnica in zagovarja to, da morajo tudi umetniki biti plačani za svoje delo, na način, da lahko preživijo, saj s svojim ustvarjanjem bistveno prispevajo k razvijajoči kulturi in je proti izkoriščanju umetnikov s strani galerij.
Več: www.3via.org/MilenaKosec

Več o ostalih udeležencih in okrogli mizi (pdf)

Projekt Let's Talk Critic Art podpira Evropska kulturna fundacija.

 

 

 
Fokus

Ob nekem času,
na nekem mestu

(iz video arhiva
Postaja DIVA)

Noč kratkih filmov:
21. 12. 2017, ob 22.30

Slovenska kinoteka
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si