Neven Korda:
Klic divjine / The Call of the Wilderness
Ambient, instalacija in video objekt

Instalacija: 17.-29. 12. 2010, vsak dan med 17. in 20. uro
Performans Was ist Video, Neven Korda?: ponedeljek, 20. 12. 2010, ob 20. uri
Studio Osem, Soteska 8, Ljubljana 

Obveščamo vas o projektu Nevena Korde, našega stalnega sodelavca na področju videa in arhivov.

Elektronsko sliko lahko gledamo s predmeti, ki jo prikazujejo 'na sebi', tako da slika sveti proti gledalcu. Ali s predmeti, ki izžarevajo svetlobo in sliko prepoznamo v odboju z neke površine.
Tako kot podoba ni vidna brez pogleda, metaforično tudi današnje podobe niso vidne brez predvajalnikov. Formalni ustvarjalec prostora Klic divjine ni fizični volumen, temveč svetloba, ki se jo vidi na virih, v zraku, ekranih in na odsevnih predmetih. Svetloba, vzeta iz sveta, shranjena v video signal in vrnjena nazaj v svet. Ni niti podoba, osvobojena svojega nosilca, niti nosilec, osvobojen svoje podobe – kot subjekt nezakrit s podobo. Pravzaprav so gradniki Klica divjine tri prispodobe: prispodoba o telesnosti podob, prispodoba dejanskega dogajanja in prispodoba pogleda, ki ustvari podobo. Obiskovalec bo s svojim telesom motil oz. vplival na stanja podob Klica Divjine.
(Neven Korda)

Neven Korda v instalaciji Klic divjine raziskuje to, kar se dogaja v naši percepciji ob vstopu v video prostor. Z drugimi besedami, ukvarja se z antropologijo video podobe, pa tudi z arheologijo video podobe, v kolikor je vsak medijski zapis že mogoče razumeti kot arhiv spominov. S prostorsko potopitvijo v video ambient postane gledalčevo telo porozno. Postane dovzetno za prostor, začne vsrkavati svetlobo, in kamere začnejo vsrkavati svetlobo telesa. Umetnik, ki je v primeru video prostora režiser, nam zastavi navidez preprosto vprašanje "Kaj je video?", na katerega odgovori "Video je svetloba.". Svetloba, ki se skozi medij pretvori nazaj v svetlobo. A v tem primeru medij ni le kamera ali nosilec video slike z vnaprej posnetim materialom, temveč je medij obiskovalčevo telo. Težnja instalacije je, da bi združila trikotnik podoba – medij – telo v eno totalno haptično izkušnjo. Obiskovalec, ki je soočen s svojo živo video zrcalno podobo, je začuden kot v zrcalni fazi, ko je prvič konstituiral svojo subjektivnost. Spozna tudi, da lahko s prostorom manipulira, a ne povsem, ker nekateri elementi instalacije ostajajo zvesti svojemu ritmu, podvajanju, feed-backu. Podvojitev telesa je poskus, da bi njegovo avratično moč prenesli v prostor. Četudi je neka slika računalniško generirana, jo v percepciji zaznavamo s semantičnimi orodji, ki so značilni za realne objekte, zato umetnik pravi, da podoba nastane šele, ko jo mi zaznavamo, o njej mislimo. A prostor ni le metafora, temveč fizični prestop v medijsko sliko. Podobe so abstrahirane in simulirajo vidni prostor, ki v gledalčevi projekciji nadomesti mesto izkušnje, nastopi vdor realnega.

Neven Korda (1956) je videast in večmedijski umetnik z dolgoletno umetniško prakso. Kljub uporabi lastnega arhivskega materiala ga video ne zanima kot fetiš, temveč kot ritual, kot dogodek.
Ukvarja se z vprašanjem, kaj je bistvo videa kot umetniškega izraza in videa kot medija. Govori o tako imenovanem čistem videu. Video je začel uporabljati v začetku osemdesetih, kot član gledališke skupine FV 112/15, ko se je na trgu pojavila cenovno dostopna video oprema. Je soustanovitelj FV Videa, neodvisne video produkcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih video projektov. Do konca osemdesetih je bil član skupine Borghesia, kjer je bil odgovoren za vizualije na performansih in koncertih in za režijo video spotov. Z Zemiro Alajbegović je deloval v umetniškem tandemu ZANK. Posnela sta številne dokumentarne, glasbene in plesne videe. V zadnjih letih raziskuje predvsem interakcijo med telesom, glasbo, zvokom in videom z računalniško manipulacijo. Prav tako je režiser in avtor gledaliških performansov. Deluje tudi kot mentor za video delavnice, ukvarja se z arhiviranjem in hranjenjem video posnetkov.

(Ida Hiršenfelder)

Več

Avtor: Neven Korda
Pretvorniki signalov: Brane Ždralo
Oblikovanje tiskovine: Lijana Veličković
Kustosinja: Jasmina Klančar
Strokovni tekst: Ida Hiršenfelder
Tehnična podpora: TomAge servis
Svetovalec: Stefan Doepner
Hvala: Janez Štembergar, Aljoša Rot, Boštjan Čadež, Borut Kumperščak 
Produkcija: ZANK, zavod za umetniško in kulturno produkcijo, Česnikova 12,1000 Ljubljana, Slovenija (kontakt: Neven Korda, kordaan@gmail.com, tel.: 041 376 283)
Koprodukcija: KUD Mreža – Galerija Alkatraz, Zavod SCCA-Ljubljana, Kreativno društvo Studio osem

Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS. 

[Objavljeno: 10. 12. 2010]