Open Studio Izmir dobil epilog - videodokument delavnice in performansa
Avtorica: Sevcan Sönez, Izmir, Turčija

Emocionalni prostor

Koreografija (Onur Demirbasa, Özlem Şenyol)

Ekipa

Backstage

Projekt Open Studio Izmir je bil izveden od 11. do 16. oktobra 2011 v koprodukciji s K2 centrom za sodobno umetnost in v sodelovanju z izmirsko lokalno umetniško sceno. Obsegal je projekcije, predstavitve, diskusije in delavnico s fokusom na intermedijskem performansu, videu, zvoku in plesu. Takšnih intermedijskih projektov Izmir ni vajen, saj se scena sodobne umetnosti šele vzpostavlja. Najpomembnejši tamkajšnji projekt je izmirski mednarodni trienale sodobne umetnosti, prvič izveden leta 2007 in drugič leta 2010. Trienale koordinira K2 s pomočjo izmirskega Francoskega kulturnega centra. K2 in vodja Ayşegül Kurtel s sodelavci so s svojim entuziazmom in mednarodnimi povezavami pionirji sodobne umetnosti v Izmirju in zatočišče za mnoge lokalne umetnike.

S K2 smo se na SCCA-Ljubljana prvič seznanili maja 2010 v okviru projekta o rezidencah On-AiR. Podobno podporno delovanje nas je združilo in rezultat je bil Open Studio Izmir. Oktobra 2011 smo tako gostovali v Izmirju, kjer je Barbara Borčić predstavila video program Videodance_6 in Postajo DIVA, Dušan Dovč Artservisov mobilni kovček, Saša Nabergoj pa Studio 6 in šolo Svet umetnosti, posebej za to priložnost pa je predavala tudi o konceptu lenobe in načinih delovanja v svetu umetnosti. 

Osrednji del gostovanja je bila tridnevna delavnica Open Studio Izmir, ki sta jo vodila Borut Savski (novomedijski umetnik in programski arhitekt) in Neven Korda (videast in režiser). Udeležili so se je plesalci, fotografi in videasti/vizualisti, večinoma še študenti. Za vse je bila to prva izkušnja z intermedijskim delom.

Neven je učni proces označil kot delavnico žive interakcije med plesalci ter video, avdio in podatkovnim procesiranjem signalov. Za dva plesalca se je pripravil osnovni prostor, zgrajen iz video projekcij. Mentorjev ni zanimal ples ali procesiranje video ali zvočnega signala posebej, temveč so bili cilji delavnice osredotočeni na interakcijo. Plesalca sta pripravila koreografijo glede na parametre, ki so bili vnaprej določeni: oddaljenost od kamer, pozicija glede na projektorje in zvočne senzorje. Tako se je zgradil emocionalni prostor, v katerem se je v živo odigrala zgodba o sinergiji signalov.

Plesalca in vizualisti so intervenirali s svojim obstoječim znanjem, Borut pa je poskrbel za zvočni del. Izdelal je majhen nelinearni generativni sistem s senzorji in vstopnimi točkami. Dinamika v prostoru (gibi, slike) so v sistem vstopali kot podatki, katerih naloga je bila upravljanje zvoka. Takšen generativni proces ni ustvarjal glasbe, ampak prostorsko ali atmosfersko zvočno okolje. Borut je zaključni performans pohvalil kot koherenten poskus interakcije giba, zvoka in slike, nastal v zelo kratkem času.

Plesalca Onur Demirbasa in Özlem Şenyol sta prvič sodelovala v intermedijskem performansu ali živem mehaničnem sistemu, v katerem se video in računalniško programiranje spremenita v ples. Fotograf Tayfun Içsel je bil v proces vključen s fotografijami, ki so se po zaključku integrirale v video. Çagdaş Ülgen je bil najtesnejši Nevenov sodelavec in se je navdušil nad Isadoro, programskim okoljem za video procesiranje, Sevcan Sönez pa je spremljala projekt in na koncu izdelala video esej. Sodelavec K2 Berter Akyol je projekt prepoznal kot odličen primer dobre prakse, njegov kolega Ali Matay pa je komentiral, da Izmir še nima pogojev za ustvarjanje takšnih projektov in da je bil Open Studio Izmir prvi korak v tej smeri.

POVEZAVE

• Napoved projekta

PODPORA
K2 Contemporary Art Center, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.
Projekt je bil del rezidenčnega programa centra K2.
Posebna zahvala: Ayşegül Kurtel in Selin Demirhan (K2).

[Objavljeno: 24. 2. 2012]