Flâneur in video v mestu

Četrtek, 26. 10. 2017
Od 16. ure dalje: instalacija Maje Burja in Staša Vrenka
Ob 17. uri: projekcija video del, nastalih na delavnici videa

Skladovnica JSKD, Beethovnova 5, Ljubljana


V četrtek, 26. oktobra, vas vabimo na Beethovnovo ulico 5, kjer bomo v preddverju postavili instalacijo Postopanje ali bravo, bravo Maje Burja in Staša Vrenka, v dvorani Skladovnica (JSKD) pa predvajali video dela, ki so nastala v okviru delavnice umetniškega videa pod mentorskim vodstvom Valérie Wolf Gang in Tonija Poljanca.

Na delavnici, ki je potekala na SCCA tri vikende v oktobru, so se udeleženci seznanili z umetniškim videom, razvili svojo idejo, izdelali scenarij, posneli video material in ga zmontirali. Nastala sta tudi dva videa, ki kombinirata posneti video material z izseki iz video del, ki jih hrani arhiv Postaja DIVA. Na delavnici so sodelovali Paula Uzicanin, Regina Jakšič, Alja Cestnik, Andreja Bruss, Lea Ogrin, Mateja Uranjek, Luka Orel, Jure Dolinar in Bojana Tomc.


Maja Burja in Staš Vrenko: Postopanje ali bravo, bravo 
Instalacija, 2017

Kako med popoldanskim postopanjem po mestu prepoznati umetniško delo? Kaj je na sami konkretnosti začasnih razstavnih prizorišč, da v nas zbudijo sum, da se pod njihovim površjem skriva nekaj, kar jih razločuje od vsakdanjosti drugih javnih prostorov in materialnosti naravnih okolij. Kaj v tem oziru pomeni ukvarjanje s specifikami prostora? Tovrstni projekti se po navadi ukvarjajo z identiteto prostora, kateri se umetniško delo prilagaja ali pa želi, ravno nasprotno, vanjo intervenirati – torej vnesti nestabilnost v ustaljena razmerja. Pozornost je na topografskih značilnostih, ki v urbanem okolju, polnem potencialnih znakov, povzročijo, da najdene konfiguracije izstopijo na ozadju vsakdanjega in v prostoru nastopajo kot neka razlikovalna dejavnost.

Kaj se zgodi, ko za nekoga postanejo stvari prepolne pomena, ko nekdo prepoznava preveč znakov? Ob vsakdanjih stvareh, kot so recimo smeti, sledi igre ali gradbenih del, lahko postane nejasno, kako naj bi ob določenem najdenem objektu bili zadržani. Kateri predmeti želijo biti najdeni in kaj nas v določenem trenutku sploh lahko nagovori na tak način?

Interventno je v takšni situaciji na strani tistega, ki med neobremenjenim zaznavanjem zunanjosti nekaj prepozna kot pomenljiv moment, motnjo, disruptivno. Takrat, ko »v nekem vtisu občutimo užitek ali krasoto nekega znaka, ne znamo reči drugega kot “hej, hej, hej”, ali, kar pa je isto, “bravo, bravo”: to vse so izrazi, ki izražajo naš poklon predmetu.«*

Umetnika z najdenimi situacijami delujeta nadvse spoštljivo, saj pravzaprav obstaja možnost, da je katerikoli mestni kotiček prešit z umetnostjo in njenimi kodi, zaradi česar se najdenih predmetov seveda ne dotikata. Podobno kot subjekti kulturnega turizma, odnos z objekti dosledno vzpostavljata na ravni opazovanja in prilaščanja preko snemanja. Kot flâneurja s performativno gesto najdene situacije uokvirjata v dogodek, ki konfigurira mesto v sled in producira specifično razdaljo, ki morda naleti na ponovno prepoznavo.

* Gilles Deleuze, Proust in znaki, Ljubljana 2012, str. 35.


Maja Burja (1992) je leta 2015 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Vključena je bila v več skupinskih razstav in festivalov. Trenutno zaključuje podiplomski študij na oddelku za kiparstvo (ALUO) in obiskuje Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti (SCCA-Ljubljana). V svoji umetniški praksi raziskuje teme, vezane na procesualno, performans, participacijo in diskurzivni prostor. V delih pozorno spremlja lastno pozicijo ustvarjalke in problematizira izbrane medije, specifični kontekst, ki ga z razstavljanjem pomaga ustvariti in različne odtenke objektnosti, ki jih takšna aktivnost odkriva. Njene umetniške strategije so se začele približevati kuratorskim praksam, v kolikor so te medsebojno še jasno razločljive. V prihodnosti bi se tako rada posvetila raziskovanju specifik tovrstne dejavnosti.

Staš Vrenko (1991, Ljubljana) je diplomiral na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij kiparstva. Svojo interdisciplinarno umetniško prakso združuje s procesualnim odkrivanjem tehnoloških in medijskih specifik materiala s katerim dela. Posveča se raziskovanju različnih aspektov zvoka, zvočnega oblikovanja, terenskega snemanja, kineticizma in segmentov performativnih umetnosti. Pogosto sodeluje pri projektih drugih umetnikov, oblikuje zvok za video in instalacije ter kot scenograf sodeluje pri gledaliških predstavah. S samostojnim razstavnim projektom Veznik se je predstavil v sklopu festivala Sonica (2016). Sodeloval je na skupinskih razstavah STIK/H, festival Dnevi poezije in vina, Fürstova hiša, Ptuj (2013), U3| 7. Trienale sodobnih umetnosti v Sloveniji, SCCA Ljubljana (2013), 4.4., Galerija Škuc (2013), mednarodni festival Svetlobna Gverila: Gibanje, Galerija Vžigalica (2012). Svoje avdio-vizualne performanse je predstavil na AKC Metelkova mesto v Ljubljani in v Sokolskem domu v Škofji Loki (2014), na ljubljanskem festivalu Strictly Analog 2015 in festivalu Svetlobna Gverila: Narava (2016). Samostojno je nastopal na koncertih na festivalu Mlade rime v Menzi pri koritu AKC Metelkova mesto v Ljubljani, na radijskem koncertu v živo na Radio Študent v Ljubljani ter na koncertu v Pritličju, Modrem kotu in Koncertni dvorani Tovarne Rog v Ljubljani (2015, 2016). Poleg samostojnega ustvarjanja deluje še v pesniško-zvočni skupini nevem nevem.


Foto: arhiv SCCA-Ljubljana


PODPORA
Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo; Erasmus+, Evropska prostovoljska služba; Movit; JSKD

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina sporočila odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih sporočilo vsebuje.