Kulturna dediščina video umetnosti

Diskurzivna delavnica s srednješolkami in srednješolci
24. in 25. 11. 2021


Konec novembra smo pripravili diskurzivno delavnico za dijakinje in dijake 3. letnikov umetniške gimnazije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo pri predmetu Osnove varovanja dediščine pod mentorstvom pedagoga, umetnika in bivšega sodelavca SCCA Damijana Kracine. Delavnica je potekala v dveh delih, udeležila pa sta se je dva razreda. V prvem delu je Damijan Kracina v razredu predstavil kratko zgodovino video umetnosti s poudarkom na slovenskem prostoru, v drugem delu pa sta razreda obiskala Projektno sobo SCCA na Metelkovi 6.

Vodja Postaje DIVA Peter Cerovšek in strokovna sodelavka Vesna Bukovec sva jim predstavila fizični in spletni arhiv umetniškega filma, videa in novomedijske umetnosti Postaja DIVA. Pogovarjali smo se o razliki med videom in filmom, si pogledali pet izbranih video del iz arhiva in vsakega podrobno analizirali. Pogovarjali smo se o kontekstu nastanka dela, njegovi umeščenosti v širši opus avtorice/avtorja, tehničnih značilnostih produkcije (vsebinske priprave, snemanje, montaža in javno predvajane/razstavljanje) in o sporočilnosti dela.

Analizirali in primerjali smo dva videospota iz različnih časovnih obdobij. Videospot Ljubljana je Berlin (SBO, 2021) režiserjev Matevža Jermana in Petra Cerovška je nastal kot hommage slovenskim videospotom. Peter Cerovšek je predstavil vsebinski kontekst nastanka, razvoj ideje v sodelovanju z bandom in potek snemanja. Pogovarjali smo se o razliki med uporabo najdenih arhivskih posnetkov in vizualnim citiranjem referenčnih kadrov. Pogledali in analizirali smo tudi videospot A.R. (Borghesia, 1985) avtorjev Nevena Korde, Daria Seravala in avtorice Zemire Alajbegović. Video je del kompilacije več glasbenih videospotov skupine Borghesia z naslovom Tako mladi, ki je izšel kot prva videokaseta v širši regiji Jugoslavije pri Založbi FV leta 1985 in sodi med pionirska dela na področju produkcije glasbenih videospotov.

Sledil je ogled videov Important News (2003) Vesne Bukovec in One More Kick (2009) Ane Čigon. Analizirali smo uporabo kreativne montaže in kadriranja, rabo slike v sliki (animiran kader) ter konceptualni pristop in vsebinsko sporočilnost obeh del, ki temelji na humorju in družbeni kritiki. Nato smo si ogledali animacijo Matjaž Hanžek – Nebotičnik, 1967-2006 (2006) Alenke Pirman, ki je nastala v netipičnem programu za video ali animacijo (PowerPoint). Video je del širšega sklopa Najlepše pesmi (Nema predavanja), v katerem se avtorica poklanja izbranim delom in avtorjem na področju vizualne poezije. Pogovarjali smo se o uporabi jezika in grafike kot vizualnega materiala in njegovi transformacij v animacijo, spoznali smo pojem časovne zanke (loop).

Spoznali smo se z edinstveno avtorsko poetiko mednarodno priznane režiserke Eme Kugler. Ogledali smo si del filma Obiskovalec (1995) in analizirali uporabljene vizualne elemente (avtorska kostumografija, arhivski posnetki, narava in mesto, množenje podobe, posebni efekti, prehajanje iz scene v sceno …), vključevanje plesa in performativnosti ter tehnične možnosti računalniške grafike in specialnih efektov v devetdesetih v primerjavi z današnjim časom.

Ogledali smo si tudi video Aplavz (2016) Nataše Prosenc Stearns kot del širšega sklopa Črne vode in druge zgodbe, ki je bil predstavljen na istoimenski razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj leta 2016. Analizirali smo njeno nenarativno vizualno avtorsko poetiko abstraktnih podob, za katere je značilno plastenje ter prepletanje delov človeškega telesa in naravnih elementov (voda). Ob ogledu video dokumentacije razstave smo spoznali različne možnosti razstavljanja videa v galerijskem prostoru (predvajanje na televizorju/monitorju, stenska projekcija in video prostor ter video instalacija, razstavljanje posameznih kadrov kot samostojnih vizualnih enot).

V okviru delavnice smo pripravili tudi priložnostno razstavo arhivskih nosilcev video zapisa, ki jih hranimo v fizičnem arhivu.

Vesna Bukovec


Foto: arhiv SCCA-Ljubljana


Program SCCA-Ljubljana podpirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za javno upravo.