NEVEN KORDA: PISMA IZ SEDANJOSTI
Kompozicija za plesalko, tri kamere in mikrofon

Plesni performans Pisma iz sedanjosti smo premierno uprizorili v Galeriji in centru P 74 28. junija 2004. Ponovili smo ga v Mostovni v Novi Gorici 3. decembra (na dan neuradnega kulturnega praznika), kar je sovpadalo z otvoritvijo festivala Pixelpoint in nam dalo izredno atmosfero za izvedbo. 15. decembra smo Pisma iz sedanjosti izvedli v Beogradu kot otvoritveni dogodek festivala Alternative, film, video v organizaciji Akademskega filmskega centra, ki je pravzaprav festival po meri tega performansa.

Na Gibanici 02 bo v četrtek 24. februarja ob 21. uri v Kosovelovi dvorani, tokrat v Ljubljani prvič za širšo plesno in kulturno javnost, predstavljen performans Nevena Korde Pisma iz sedanjosti. Izvaja ga s skupino avtorjev, s katero že nekaj let sodeluje pri uprizarjanju umetnih situacij. Pisma iz sedanjosti so performans čutnega, analognega, pred gledalcem doživetega in istočasno digitalno procesiranega - kot upočasnjen posnetek curka časa videno minevanje. Zvočna pokrajina prav tako nastaja v trenutku posredovanja in njena minljivost je sestavni del njenega nastajanja.
Živo dogajanje oziroma plesalkin svet je zaprto v Komori, ki ima šest lin, ki so na voljo gledalcem za neposredno spremljanje plesalkine predstave. Gibanje pa se (v neki vrsti posredovanja stvarnosti prve stopnje) kaže s pomočjo treh kamer in mikrofona na treh platnih in ozvočenju.

(V zadnjih desetletjih je zanimanje za gladovalce popustilo.
Franz Kafka: Gladovnik)
Plesalka parcelira čas in mapira prostor. Plesalka uporablja napetost, volumen in pozicijo telesa. Preizkuša gibanje v času in čas v gibanju. Plesalka dela. Tisto, kar vidimo in slišimo, je gibanje plesalke. Notranja gibanja, občutja in misli se zrcalijo v očeh, v izrazu na obrazu in gibih rok.
Kar je videti kot lahkotna igra polna ugodja, se sprevrže v nepregledno histerijo prisiljenih akcij, ki služijo vzdrževanju oblike, kateremu se ne da niti uiti, niti ga vrniti na začetek. V nujnosti se konča izbira, v suženjstvu ugodje, začaranost z drugim pa v vsakodnevni tlaki vzdrževanja oblike odnosa. Ko plesalka doseže nasičenost možnih odnosov in fizične meje svojega telesa, se igra - vzpostavljanje odnosov - konča.

Ekipa
Avtor: Neven Korda - videast z dolgo in raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje. Vizualist Barbato Kanak.
Koreograf: Igor Sviderski - uveljavljeni plesalec, koreograf in plesni pedagog.
Plesalka: Živa Repovž - klasično izšolana plesalka, v performansu BMZN je bila Tekačica s 30-minutnim neprekinjenim tekom.
Glasbeni manipulator: Aljoša Rot, bolj znan kot Gven Taylor, trenutno ima neko drugo ime. 3D animator, elektronski glasbenik.
Video manipulator: Slavko Glamočanin, programer, 3D animator in elektronski glasbenik/vizualist, LOGIK/VJ22.
Video manipulator: Borut Kumperščak, realizator multiaplikativnih živih dogodkov, vizualist, VJ707.

Produkcija: Zavod Aksioma s koproducenti Zavod Zank, Zavod K 6/4, PTL, Zavod SCCA-Ljubljana. Projekt sta podprla MK RS in MOL.

KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI?
25.-28. januar 2005

Teoretski in praktični vidiki digitalnih AV arhivov in njihove uporabe
Predavanja, delavnica, enodnevna razstava in strokovni posvet

PRODUKCIJA:
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana

KRAJ
Predavanja, razstava, strokovni posvet: Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Delavnica (interna): Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

EKIPA
Barbara Borčić, Damijan Kracina (vodji), Neven Korda, Zemira Alajbegović (svetovalca), Mara Vujić (koordinatorka)

DELAVNICA (Projektna soba SCCA)
Produkcija digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD, spletne strani)
pripravljalna delavnica (10.-14. 1.), vodita: Neven Korda in Damijan Kracina;
produkcijska delavnica (25.-29. 1.), vodijo: Gerard Couty, Christian Vanderborght, Neven Korda in Damijan Kracina.
Udeleženci: Ana Gale, Mihaela Hudelja, Stane Jeršič, Marko Kovačič, Tevž Logar, Mateja Peroša, Toni Poljanec, Sandra Sajovic, Darja Skrt, Dino Šrajlehner.

PREDAVANJA (Galerija Kapelica)
O perspektivah medijskih arhivov. Predavanja bodo v angleškem jeziku!

Torek, 25. 1., ob 20. uri: Mona Schieren: Videostorage: Documentation and Dissemination of Videoart / Ohranitev, dokumentiranje in razpečevanje video umetnosti

Sreda, 26. 1., ob 20. uri: Christian Vanderborght: European Independent Broadbank

četrtek, 27. 1., ob 20. uri: Rotraut Pape: Sixcon Lost Media / Izgubljeni mediji Sixcona

POSVET (Galerija Kapelica)
Petek, 28. januar, ob 12. uri
O pomenu in dostopnosti digitalnih AV arhivov s predstavitvijo stanja, primerov in načrtov
Sodelujejo: Melita Zajc, Nova materialna kultura spominjanja (uvodne teze), Zemira Alajbegović (moderatorka), Samo Zorc, Jure Longyka, Tine Horvat, Neven Korda in Barbara Borčić

ENODNEVNA RAZSTAVA (Galerija Kapelica)
Otvoritev: petek, 28. 1., ob 20. uri:
Prikaz primerov: javni, strokovni in avtorski digitalni AV arhivi (CD-ROM, DVD, spletne strani)

Jure Longyka: Digitalitzacija avdiovizualnega arhiva, Dušan Pirih - Hup: Ubjavljeno/Published; Marko A. Kovačič: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija; Neven Korda: Bodočniki; Irwin: East Art Map; Kiberpipa: Free video in filmi; Narvika Bovcon & Aleš Vaupotič: Mouseion Serapeion; Ljudmila: VAL; SCCA-Ljubljana: Videodokument in Internet Portfolio;
spletne strani: Stripcore, ZANKA, Vuk ćosić, Sašo Vrabič, Aksioma, Virtualna baza Intima, Marjetica Potrč, Damijan Kracina, Jaka Železnikar, Tanja Lažetić, Dejan Habicht, Makrolab, Galerija Kapelica, Center in Galerija P74, Moderna galerija, in drugi.

več: www.e-arhiv.org/razstava

Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier, Goethejevim inštitutom, Galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.
Projekt podpirata Ministrstvi za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti, obstoječe stanje v slovenskem prostoru in njihovo dostopnost. Prikazal bo razmere in možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov, primere javnih, strokovnih in avtorskih arhivov ter strategije za njihovo razpečevanje. Hkrati bo odprl diskusijo o infrastrukturnih pogojih za tvorjenje analognih in digitalnih AV arhivov ter vlogi države pri njihovem omogočanju in spodbujanju v okviru programov varstva kulturne dediščine.

Avdiovizualno gradivo, tako avtorska video dela kakor dokumentarni projekti, pa tudi nezmontirani posnetki tvorijo pomemben segment materialne in duhovne premične kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Kljub obširni in izjemno pomembni produkciji videa in novih medijev pa v Sloveniji ne obstaja digitalni AV arhiv sodobne vizualne umetnosti. Avdiovizualni material na bolj ali manj sistematičen način hranijo državne ustanove in različne nevladne organizacije in posamezniki. Vprašanje je, kaj pravzaprav narediti z zbranim materialom, pa tudi s tekočimi video in novomedijskimi deli in z dokumentarnimi posnetki, ki sproti nastajajo in se kopičijo. Posamezniki in organizacije redno dokumentiramo svoje programe in projekte, pa tudi širše dogajanje in dogodke. Posnetkov pa pogosto nikoli ne selekcioniramo, klasificiramo in zmontiramo. To gradivo je v svoji "surovi" obliki težko dostopno strokovnjakom in javnosti, je slejkoprej založeno in izgubljeno. Ministrstvo za kulturo, Oddelek za kulturno dediščino, pa doslej tej problematiki ni posvečalo ustrezne pozornosti, češ da so video in novi mediji "premlade" kategorije za uvrstitev na seznam kulturne dediščine, medtem ko je bilo dokumentiranje in arhiviranje na nekaterih drugih umetnostnih področjih, denimo uprizoritvenih umetnostih, že prepoznano in podprto.

Nameni in cilji projekta:
- vzpostavitev platforme za ohranitev, predstavljanje in razpečevanje avdiovizualnih vsebin (kontekstualna raven);
- obravnavanje in vključitev avdiovizualnih (video) arhivov pod področje premične kulturne dediščine (politična raven);
- seznanitev z različnimi modeli in primeri ohranjanja/arhiviranja, strategijami predstavljanja in načini razpečevanja/dostopa (teoretična raven);
- produkcija digitalnih arhivov udeležencev delavnice z opcijo, da se v okviru založniškega programa SCCA-Ljubljana začne z izdajo avtorskih DVD-jev (praktična raven).

Spodbuditi želimo tudi prakso odprtih in konstruktivnih izmenjav in emancipirano delovanje umetnikov v sistemu sodobne umetnosti, katerega pomemben del je tudi
postprodukcijski proces - dokumentiranje, arhiviranje in razpečevanje - ter samostojno tvorjenje lastnega arhiva in predstavitvenega materiala, pa tudi razpolaganja z njim.

Vodje delavnic in predavatelji so domači in mednarodni strokovnjaki, aktivni na področju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpečevalske namene mimo prevladujoče komercialne logike.

Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com,
http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com

Vabilo k ogledu in k sodelovanju pri projektu
27. 1. 2005

Marija Mojca Pungercar
SAFE HOUSE
www.3via.org/safehouse

O projektu
Na svetovnem spletu je zacel delovati interaktivni umetniski projekt Marije Mojce Pungercar z naslovom Safe House. Umetnica je na medmrezju odprla 'varno hiso - virtualno rezidenco za umetnike in druge, ki jim ni vseeno'. Spletna stran prinasa predstavitev prve faze projekta in moznost za nadaljnje sodelovanje v virtualnem prostoru. Projekt se nahaja na spletnem naslovu
www.3via.org/safehouse

Pungercarjeva je Safe House zasnovala konec leta 2003 v okviru svojega enomesecnega gostovanja v ateljeju za slovenske umetnike Ministrstva za kulturo RS v New Yorku. Slovenski atelje v Brooklynu je med oktobrom in novembrom 2003 preimenovala v Safe House (varno
hiso) ter ga spremenila v zatocisce za druzenje, pogovore in izmenjavo mnenj. Koncept varne hise, ki se nanasa na socialno zavetisce oz. skrivalisce, je Pungercarjeva aplicirala na umetnost in
kulturo. V svojo varno hiso je povabila prijatelje iz umetniskih krogov, njihove znance in prijatelje. Teme pogovorov so se nanasale na aktualna dogajanja v umetnosti in druzbi po 11. septembru,
razmerje med svobodo in varnostjo, osebne odzive na politiko, umetniski sistem, zivljenje umetnikov in drugo. Pungercarjeva je srecanja posnela in posnetke kasneje uredila. Obiskovalcem spleta so zdaj na voljo v obliki zvocnega arhiva, urejenega v tematske sklope.
Obiskovalci imajo moznost, da v tematske forume prispevajo lastne zgodbe, sugestije ali komentarje.

Vabilo k sodelovanju
K sodelovanju vabimo vse, ki zelite z drugimi udelezenci izmenjati mnenja in izkusnje na podrocju umetnosti, kulture, politike in ekonomije! Projekt Safe House je umescen v mednarodno okolje, zato komunikacija poteka v angleskem jeziku. Prosimo, da informacijo o projektu tudi posredujete prijateljem ali znancem.

O avtorici
Marija Mojca Pungercar deluje na podrocju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledaliska kostumografija). Za njeno delo so znacilne socialno angazirane vsebine. Pungercarjeva je zacela umetnisko delovati v osemdesetih kot clanica skupine Linije sile. Leta 1989 je diplomirala na na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2001 pa magistrirala na oddelku za nove zanre na San Francisco Art Institute v Kaliforniji.
Biografijo Pungercarjeve najdete na spletni strani
http://www.3via.org/html.php?htm=mojca/cv

Kontakt: Marija Mojca Pungercar
T: 041 882 593
E: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Producent projekta Safe House je Kulturno umetnisko drustvo Trivia
www.3via.org
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Spletne strani gosti Ljudmila

Zbornik SVET UMETNOSTI

Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana predstavlja novi, tokrat dvojni zbornik Svet umetnosti, ki sta ga uredili Barbara Borčić in Saša Nabergoj. V njem boste našli program šole za sodobno umetnost Svet umetnosti v letih 2001 - 2004: serijo predavanj in tečaj za kustose s sklepnima razstavama.

Natisnili smo tekste 16 mednarodnih in domačih protagonistov, ki so v okviru serije predavanj Strategije predstavljanja 2 in Strategije predstavljanja 3 gostovali v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu in Dubrovniku.

V tekstih govorijo o individualnih in kolektivnih strategijah in taktikah, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kritiških in umetniških praksah in z njimi poskušajo v utečenem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja.

Objavljene tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje kažejo v širšem kontekstu.

Tečaj za kustose je opremil z znanjem in veščinami dve novi generaciji in ju postavil v popek sveta sodobne umetnosti. Prva je v Galeriji Škuc junija 2002 postavila sklepno razstavo Camera lucida. Druga pa je v Galeriji Kapelica junija 2003 pripravila razstavo Fade In/Fade Out, ki se je jeseni istega leta uspešno predstavila tudi v Gradski galeriji v Labinu na Hrvaškem. O obeh razstavah in svojih izkušnjah v izobraževalnem procesu izčrpno pišejo tečajniki in tečajnice.

Zanimivo branje lahko dobite za 4000 sit na SCCA-Ljubljana!

Kontakt:
Tevž Logar
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
e-mail: svet.umetnosti-scca.si@guest.arnes.si

Strategije predstavljanja 2 & 3

Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer
O razmerju med politiko in umetnostjo v čisto konkretni zgodovinski situaciji - v političnem vrenju, ki je ob Haiderjevem vstopu v vlado pretresla Republiko Avstrijo.

Charles Esche: Forum možnosti - institucionalna sprememba in skromni predlogi
O majhnih, lokalnih, neodvisnih iniciativah in umetniških projektih, ki se dogajajo od sredine 90-ih let 20. stoletja naprej in so si poiskali načine, kako razmišljati o zdajšnjih razmerah globalnega kapitalizma: ne s kritiko ali z metaforo, ampak z otipljivim "poigravanjem" z mehanizmi kapitalistične proizvodnje in družbene menjave.

Ivana Keser: Avtorski časopis. Svoboda dezinformacije
O specifičnih umetniških strategijah, ki jih je razvila v skladu s svojim prepričanjem, da lahko pogosto poveš več z eno stranjo časopisa kot z razstavo.

Viktor Misiano: Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji
O spremembah v praksah razstavljanja v času splošne krize sodobnosti in temeljnih težnjah na mednarodnem umetniškem prizorišču devetdesetih let 20. stoletja, ki jih opredeli kot neposredni odgovor na krizo sistema sodobne umetnosti.

WHW (Što, Kako i za Koga): Med neodvisnostjo in mamljivostjo institucionalizacije
Refleksija na delovanje neodvisnega kolektiva kustosinj na spolzkem območju med različnimi modeli neformalnih institucij v drugi polovici 90-ih let na Hrvaškem.

Anne Cartel in David Dronet: Multimedijski kulturni center Station Mir
Strategije in delovanje multimedijskega laboratorija za raziskovalne, ustvarjalne in izobraževalne dejavnosti, ki ga je ustanovil kolektiv umetnikov v francoskem Caenu.

Daniel Jewesbury: Skopo
O umetniški produkciji iz Belfasta, ki je pogosto obremenjena z zunanjimi predvidevanji in pričakovanji. Umetnik, ki živi in dela v politično tako nestabilnem mestu in se od njega pričakuje, da bo v svojem delu predstavljal in komentiral družbeno-politične teme, trdi, da je Belfast nemogoče reprezentirati.

Tadej Pogačar: This what you want...This is what you get
Predstavitev projektov P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti, ki za predmet svojih raziskav jemljejo marginalizirano skupino seksualnih delavk.

Donattella Ruttar in Moreno Miorelli: Stazione di Topolo / Postaja Topolove
O umetniškem dogodku, ki ni festival, a vsako leto v vasico na robu sveta pripelje veliko množico ljubiteljev umetnosti.

Nevenka Šivavec: O privlačnosti lokalnega
O strategijah lastnega kuratorskega delovanja v lokalni umetnostni sceni v Celju.

ŠKART: Pesme koje su pobegle
Premierna objava pesmi umetniškega kolektiva ŠKART iz Beograda.

Kontakt: Saša Nabergoj, sasa.nabergoj@mail.ljudmila.org
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 431 83 85, Fax: (01) 430 06 29
e-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si
http://www.scca-ljubljana.si

-----------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti.

WORLD OF ART publication

The SCCA, Center for Contemporary Art - Ljubljana presents its new, double issue of World of Art, edited by Barbara Borčič and Saša Nabergoj. In it you will find the program of the World of Art School for Contemporary Art for the years 2001 - 2004: the series of lectures and the course for curators with the final exhibitions.

We have published writings by 16 international and domestic protagonists, who held lectures in Ljubljana, Nova Gorica, Zagreb and Dubrovnik, all within the frame of the series of lectures entitled Strategies of Presentation 2 and Strategies of Presentation 3.

In their texts they discuss individual and collective strategies and tactics that they use in curatorial, criticism and artistic practices. Through their strategies they try to establish unique models of operation within the established art system.

The published texts are accompanied by discussions with the authors, which place their work into the broader context.

The course for curators equipped two new generations with the necessary knowledge and skills and placed them in the very heart of the contemporary world of art. The first generation set up the Camera Lucida exhibition in the Škuc Gallery in June 2002. The second generation set up the Fade In/Fade Out exhibition in the Kapelica Gallery in June 2003. The latter was later on presented also in the Municipal Gallery in Labin, Croatia. The course attendees described in great detail both exhibitions as well as their experience in the education process.

You can obtain this intriguing publication from SCCA-Ljubljana for 20 Euros.

Slovenski video na festivalu v Prištini (15.-19. 12. 2004)

Prištinski mednarodni festival video umetnosti od leta 2002 pripravlja Center za sodobno umetnost Priština. Namen festivala je soočiti kosovsko video produkcijo z mednarodno sceno. Festival je edina priložnost, da se kosovski umetniki seznanijo s sodobno, zlasti evropsko produkcijo in vzpostavijo stike s sorodnimi organizacijami. Festival z naslovom Home made marmelade so letos sestavljale predstavitve evropskih video produkcij (bosanske, češke, finske, francoske, hrvaške, kosovske, slovenske in turške), predstavitev rezidenčnega programa Inštituta za umetnost iz Santa Feja v New Mexicu in predstavitev pionirke eksperimentalne video umetnosti Steine Vasulka.

Dušan Dovč je v imenu SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana predstavil zgodovino slovenskega videa in projekt Videodokument (dokumentacijski in raziskovalni projekt o video umetnosti v slovenskem prostoru, ki je potekal v okviru SCCA-Ljubljana med letoma 1994 in 1999 in katerega rezultat so knjižica esejev, katalog umetnikov in video del in cd-rom; ur. Barbara Borči?). Videodokument je kot antologijski pregled nacionalne/slovenske video produkcije zaenkrat edini tovrstni projekt v Regiji in širše.

V okviru SCCA programa Videospotting je bil predstavljen izbor žanrsko raznolikih video del iz zadnjih štirih let; pri izboru so sodelovali Barbara Borčić, Damijan Kracina in Dušan Dovč. V Prištini so bila na ogled dela naslednjih avtorjev: Andrej Lupinc, Davide Grassi, Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina, Neven Korda, Marko A. Kovačič & Kolja Saksida.

Program:

Andrej Lupinc: V osmih minutah okoli sveta, glasba: Buldožerji; U-matic, TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8'20''
Davide Grassi: ID:00000000/Our People, glasba: Bast, DVD, Aksioma & VPK production, Ljubljana 2001, 3'
Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina: Marmelada, DVD, Ljubljana 2004, 4'
Damijan Kracina & Vladimir Leben: Ape Boy, DVD, Ljubljana 2004, 4'
Neven Korda: Nomad, 1'; The Automnal Still Life, glasba: Lolita, mini DV, Ljubljana 2001, 4'5''; Gagarin, glasba: Aldo Ivančič , mini DV, Ljubljana 2003, 2'30''
Marko A. Kovačič & Kolja Saksida: Lab Party, glasba: DJ Borka, mini DV, Forum Ljubljana & Zwiks Production, Ljubljana 2003, 4'4''; Bright Future, glasba: Borka & Miha Šajina, Beta SP, Forum Ljubljana & Zwiks Production, Ljubljana 2003, 6'

V primerjavi s turškim ali kosovskim videom, kjer prevladujejo dokumentarnost, ideološka in politična angažiranost, osebnoizpovednost in vojna tematika, je slovenski video žanrsko bolj raznolik. Program je obsegal reportažni, glasbeni in eksperimentalni video. Prav slovenski video Marmelada, ki bi ga najlažje označili kot "iz domače videoteke", je festivalu "posodil" ime. Rabe videa kot umetniškega orodja in izraznega sredstva so danes zelo različne: od dokumentarne, komunikacijske, formalistične, analitične, eksperimentalne, socialne, medijske, narativne, raziskovalne do estetske. Na Kosovu, kjer se video umetnost šele razvija (prvi kosovski video je nastal šele leta 1999, avtor Sokol Beqiri, Milka), je video najbolj priročno, hitro in poceni izrazno sredstvo - tako kot doma narejena marmelada.

Fotografije iz predstavljenih videov so na razpolago na spletni strani SCCA:
http://www.ljudmila.org/scca/pristina/

Kontakt:
Barbara Borčić
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
e-mail: info@scca-ljubljana.si

Razstava Na robu
Likovni salon Celje
10. 12. 2004 - 20. 1. 2005
Kustosinja razstave: Saša Nabergoj
Umetniki: Sona Abgaryan, Arman Grigoryan, David Kareyan, Hovhannes Margaryan

Razstava Na robu predstavlja pet video del štirih sodobnih armenskih umetnikov razlicnih generacij. V svojih delih se ukvarjajo z vlogo umetnika v umetnostnem sistemu, analizirajo pa tudi širšo družbeno realnost. Ta je v Armeniji kompleksna, saj gre za deželo na robu Vzhoda in Zahoda, kjer se velesila ZDA in prejšnja velesila Rusija bojujeta za vpliv in kupujeta kapital. Vprašanje, kdo so in kam spadajo tako danes muči številne Armence, ki se čutijo izgubljene v svetu velikih interesov. Izgradnja nacionalne identiteta je ključna tema političnega diskurza in vse prepogosto jo zlorabljajo v nacionalistične namene.
Armenski umetniki si v tem okolju zadajajo velike naloge, umetnost razumejo vpeto v širši družbeni okvir in jo pošiljajo v boj za svobodo, srečo in zdravje. Zato ne preseneča, da je ena od bistvenih tem armenske sodobne produkcije identiteta. Tako problematiziranje izrabljanja le-te na političnem parketu, kakor tudi vprašanje identitete lastne umetnostne scene v mainstream svetu mednarodne sodobne umetnosti.

Delo umetnice Sone Abgarian Lahko bi bila... (2003) tematizira vloge ženske v armenski družbi, ki jo v zadnjem desetletju zaznamuje zanimiv in pogosto kontradiktoren preplet globalnih MTVjevskih in lokalnih tradicionalnih vrednost.

Arman Grigoryan v delu Jaz sem slikar (2000) z nizanjem splošnih in lepo zvenečih floskul nastavlja ogledalo družbi, ki gleda na svet skozi poenostavljujoča očala in ga razume zgolj zreduciranega na preproste vzorce.

V videu Vraže (2000) z vsakdanjimi izjavami govori o samoumevnostih, ki so zapisane v razumevanju različnih kulturnih okolij in jih Armenci najpogosteje občutijo, kadar jih oplazi pogled Zahoda.

Davida Kareyana sta ideologija - kot material za umetniško raziskovanje - in razkrivanje njenih mehanizmov zanimala že od študentskih let. V performansu Sladkost prisile ideologije (2000), ki je na pričujoči razstavi predstavljen v obliki video dokumenta, tematizira nacionalistično grajenje nacionalne ideologijo s teksti armenskih akademikov.

Video Hovhannesa Margaryana Jaz (2002) je sestavljen iz rentgenskih posnetkov lastnih notranjih organov. Identiteta, ki je v Armeniji prepogosto zlorabljena, je tu zreducirana na svojo zgolj biološko podstat in individualno povsem neprepoznavna.

Vabljeni!

Umetniška dela /Art works:

Sona Abgaryan
Lahko bi bila... / I could have been..., video, 2:42min, 2003

Arman Grigoryan
Vraža / Superstition, video, 9:30min, 2000

Arman Grigoryan
Jaz sem slikar / I am a painter, video, 9;00min, 2000

David Kareyan
Sladkost prisile ideologije / Sweet repression of ideology, video posnetek perfomansa / video documentation of performance, 2000

Hovhannes Margaryan
Jaz / I, video, 05:00 min, 2002

Predstavitve dvajsetih izbranih umetnikov na svetovnem spletu.

PREDSTAVITVENI DOGODEK NOVEGA PROJEKTA
Tour Around the Work of Bojan Štokelj
www.internet-portfolio.org/stokelj

čas: torek, 14. december 2004, ob 19.00
kraj: Projektna soba (Metelkova 6, Ljubljana)

Krovna spletna stran umetnika Bojana Štoklja poskuša prikazati kompleksnost umetnikovega dela in delovanja, v katerem je raziskoval področje umetnosti v prostoru in času, vlogo umetnika in status umetnine. Na ta vprašanja je poskušal odgovoriti v različnih umetniških medijih in s sodobnimi izraznimi sredstvi: spletni projekti, računalniske animacije, digitalne fotografije, video,
instalacije, performansi, socialne skulpture, kipi in aktivistični projekti ...

Predstavitveni dogodek: torek, 14. december 2004, ob 19.00
v Projektni sobi (Metelkova 6, Ljubljana).

Zasnova in realizacija: Damijan Kracina, Barbara Borčić, Vlasta Bratož Štokelj.

Za sodelovanje se zahvaljujemo: Aleksiju Kobalu, Janezu Strehovcu, Branku Cerovcu, Alesu Štegru, Hiši kulture v Pivki in PRODUKCIJA SOKOLSKI DOM.

Kontakt:
Barbara Borčić,
Damijan Kracina

Prvi gost STUDIA 6 bo armenski umetnik David Kareyan. Govoril bo o lastni umetniški praksi v okviru sodobne armenske scene zadnjega desetletja. Predstavil bo svoje projekte od zgodnjih 90-ih, ko se je ob koncu študija na akademiji v Erevanu preizkušal v abstraktnem slikarstvu in uličnih akcijah, do danes, ko se v videoinstalacijah in performansih dotika perečih tem, povezanih z ideologijo in represijo v armenski družbi.

STUDIO 6 z Davidom Kareyanom: torek, 7. december 2004, ob 19.00 v Projektni sobi.

Sladkost prisile ideologije, 2000

Več o umetniku: http://freenet.am/~dk/

VABILO NA DELAVNICO

Delavnica je del projekta z naslovom Kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi, ki ga pripravlja Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana.

Delavnica je namenjena umetnikom in strokovnim delavcem v organizacijah s področja sodobne vizualne umetnosti, ki želijo digitalizirati lastne AV/video materiale, jih urediti za nadaljne delo ali narediti prezentacijski format (CD-ROM, DVD, spletne strani) in ga ponuditi javnosti.

Vodili jo bodo slovenski in francoski umetniki, ki imajo izkušnje z avdiovizualnimi arhivi in njihovo uporabo. Potekala bo v dveh delih:
1. pripravljalna delavnica (10.-14. januar), vodita Neven Korda in Damijan Kracina: razjasnitev pojmov in seznanitev z modeli arhiviranja za potrebe hranjenja, nadaljnega dela in razpečevanja (formati, nosilci in programi), digitaliziranje analognih video zapisov, zasnova spletnih strani;
2. produkcijska delavnica (25.-29. januar), vodita Gerard Couty in Christian Vanderborght (v angleškem jeziku): scenarij, zgradba, oblikovanje in izdelava prezentacijskega formata (CD-ROM, DVD), taktike razpečevanja (live-streaming, predvajanje na zahtevo).

Število udeležencev delavnice je omejeno. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom avdiovizualnih materialov pošljite na (e-mail) naslov Zavoda SCCA-Ljubljana. Pričakuje se osnovno poznavanje dela v okolju windows.

Rok za prijavo: 7. januar 2004
Kotizacija: posamezniki: 20.000 SIT, organizacije: 40.000 (DDV ni vključen v ceno.)
Stalni partnerji SCCAja imajo 20 % popust.

Dodatne informacije:
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, Ljubljana
Tel. (01) 431 83 85
info@scca-ljubljana.si
www.scca-ljubljana.si

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI?
(24. - 29. januar 2005)

Projekt bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih/video arhivov in njihovo dostopnost in prikazal različne možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov in strategije za njihovo razpečevanje. Sestavljajo ga:
- delavnica iz produkcije digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD, spletne
strani);
- predavanja o perspektivah medijskih arhivov: referenčne mednarodne
diskusije in projekti;
- razstava avtorskih primerov digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD,
spletne strani);
- sklepni strokovni posvet o pomenu in dostopnosti digitalnih AV
arhivov.

Vodje delavnic in predavatelji so domači in mednarodni strokovnjaki, aktivni na področju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpečevalske namene mimo prevladujoče komercialne logike.

Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
- http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
- http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com, http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com

Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim institutom Charles Nodier, Goethe institutom, galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.

Predstavitev Videodokumenta in Sveta umetnosti na Norveškem

Barbara Borčić in Saša Nabergoj sta bili na povabilo Ute Mete Bauer, kuratorice in direktorice Office for Contemporary Art v Oslu gostji tamkajšnjega mednarodnega rezidenčnega programa. Dvotedensko bivanje je bilo namenjeno seznanitvi z norveško umetnostno sceno in njenimi akterji.

19. novembra sta v Project Room v Oslu pripravili dvojno predavanje.

Barbara Borčić je na predavanju z naslovom >Videodokument in Videospotting< predstavila rabe in recepcijo videa v slovenskem prostoru s spremljavo spletnih strani in prikazala primere s pomočjo cederoma Videodokument in na njem objavljenih kratkih insertov iz video del 21-ih avtorjev. Predstavitev je zbudila zanimanje strokovnjakov in študentov za video umetnost pri nas, hkrati pa tudi navdušenost nad konceptualno zaokroženim in pionirskim dokumentacijskim projektom, ki mu doslej domala ni para v mednarodnem merilu.

Saša Nabergoj je na predavanju z naslovom >Curating the World of Art: presentation of the World of Art, school for contemporary art & discussion on curatorial practise< predstavila šolo za sodobno umetnost Svet umetnosti. Govorila je o razmerah, ki so v slovenskem kulturnem prostoru spodbudile vzpostavitev prvotnega programa leta 1997, predstavila konceptualno zasnovo in kompleksno strukturo šole (Tečaj za kustose, Seminar iz pisanja, Serija predavanj, Zbornik) in vseh sedem dosedanjih letnikov s prikazom sklepnih razstav. Diskusija je pokazala, da se navzoči strokovnjaki iz mednarodnega prostora strinjajo, da so takšni programi nujno potrebni, da pa so še zmerom redkost v izobraževalnih sistemih po svetu. Najbolj nas veseli, da smo prav ob tej priložnosti navezali stike s
kuratorskim programom v okviru Konstfak, University College of Arts Crafts and Design, v Stockholmu na Švedskem, kar je velik obet za prihodnje medsebojno sodelovanje.

http://www.oca.no/

8. 11. 2004

MARIJA MOJCA PUNGERČAR
PRED DOMAČIM PRAGOM

Odprtje: 9. 11. 2004 ob 20. uri.
Razstava traja do 27. 11. 2004.

O projektu:
V najnovejšem projektu Pred domačim pragom se Marija Mojca Pungerčar ukvarja s svojim življenjskim prostorom - sosesko, kjer zadnjih nekaj let živi.
Pungerčarjeva je na avtobiografski način dokumentarno obdelala dogajanje v ljubljanskem predmestju Grba (območje med Vičem, Rožno dolino in Vrhovci). Zanimajo jo načini, kako se socialno urbano okolje vpisuje v arhitekturo in naravo.

Okolje, v katerem se je avtorica znašla kot prišlek, ji je vzbudilo zanimanje zaradi urbanih skrajnosti, ki odslikujejo naraščajoče socialno in razredno razslojevanje prebivalcev Grbe. Nekdaj tipično delavsko-kmečko predmestje se hitro spreminja; gradijo so se luksuzna naselja, prostor in moč se razporejata po novih pravilih. Ob vsem tem pa tiho in neopazno potekajo tudi naravni procesi, s katerimi se prostor prilagaja človeku.

Projekt Pred domačim pragom sestavljata serija fotografij in video. Domačo sosesko je avtorica tri leta fotografirala na vsakodnevnih sprehodih s psom. Posnetke je opremila s komentarji in zgodbami, ki gledalcu približajo lokalno zgodovino tega prostora.

Izjava avtorice:
"Moja soseska nima skupne zgodbe. Morda me je prav to pritegnilo, da sem jo pred tremi leti začela beležiti s pomočjo svojega fotoaparata. Na vsakodnevnih obhodih je nastajala moja zgodba. Na sprehodih s psom sem fotografirala procese spreminjanja najinega "lovišča". Sprva le najbolj očitne prizore, pozneje sem odkrivala tudi bolj neopazne spremembe. Kot da prostor živi svoje vzporedno življenje, ki je sicer odvisno od človekovih posegov, pa vendar pred njim skrito."

O avtorici:
Marija Mojca Pungerčar deluje na področju sodobne umetnosti (likovna inštalacija, video, performans in gledališka kostumografija). Za njeno delo so značilne socialno angažirane vsebine, npr. odpuščanje domačih tekstilnih delavk (projekt Singer, 2003, 9. Mednarodni festival Mesto žensk v Ljubljani), rabljena oblačila (projekt Dresscode, z Veroniko Klančnik, 2002, Kiberpipa, Ljubljana).

Pungerčarjeva je začela umetniško delovati v osemdesetih kot članica skupine Linije sile. Leta 1989 je diplomirala na na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2001 pa magistrirala na oddelku za nove žanre na San Francisco Art Institute v Kaliforniji, kjer je študirala kot Fulbrigtova štipendistka.

Svoje projekte je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Samostojno se je se predstavila v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Zagrebu, Duesseldorfu, na Dunaju, v San Franciscu in New Yorku. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Evropi in v ZDA ter gostovala na uveljavljenih mednarodnih festivalih sodobne umetnosti kot so: festival Artscape v Baltimoru, festival Štajerska jesen v Gradcu, festival Belef v Beogradu, Bienale mladinske kulture v Rijeki in Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani.

Njeno delo Bears Make Me Laugh iz leta 1995 je bilo letos na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani v okviru razstave Razširjeni prostori umetnosti: Umetnost 1985 - 1995. V javnosti pa je najbolj odmeval projekt Manekeni iz leta 1997, ko je avtorica oblekla ljubljanske javne spomenike.

------------------------------------------------------------------------------

Fotografije in CV avtorice lahko najdete na spletni strani:

http://www.ljudmila.org/scca/mojcapress/index.html

-------------------------------------------------------------------------------
Kontakt: Marija Mojca Pungerčar
T: 041 882 593, E: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Producent projekta Pred domačim pragom: KUD Trivia
Projekt sta podprla: Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

--------------------------------------------------------------------------------
Center in Galerija P74
Prušnikova 74
1210 Ljubljana
T: 01 516 15 81
GSM: 031 661 652
e-mail: p74info@volja.net
web: www.zavod-parasite.si
Galerijske ure: 14.- 20. ure, torek - sobota.

------------------------------------------------------------------------------------------------

SCCA-Ljubljana
Zavod za sodobno umetnost
http://www.scca-ljubljana.si
tel.: 01 431 83 85
fax: 01 430 06 29

------------------------------------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti.

ARTSLINK 2005

Mednarodna organizacija CEC ArtsLink (www.cecartslink.org) s svojimi
programi podpira izmenjave umetnikov in kulturnih managerjev iz ZDA in
dežel srednje in vzhodne Evrope, Rusije in Evrazije.
Umetniki in kulturni managerji iz Slovenije lahko sodelujejo na dveh
razpisih programa ArtsLink: rezidenčno bivanje ali neodvisni projekti.
Rok za oba razpisa: 22. november 2004.

več...

Damijan Kracina & Vladimir Leben

'GALAPAGOS'

Razstava v galeriji Alkatraz
Četrtek 30. september 2004 ob 21.00,
Razstava bo na ogledu do 14. oktobra 2004.
Galerija je odprta od ponedeljka do petka med 21.00 in 24.00.

Link za Galapagos:
http://www.kracina.com/galapagos
http://www.premoderno.com/leben/galapagos

Videospotting v Beogradu

V okviru projekta Ljubljana-Beograd ekspres, ki se je v izvedbi KUD Codeep odvijal v Beogradu med 9. in 12 septembrom in je vključeval kar lepo število mladih slovenskih umetnikov, je v bivšo prestolnico potoval tudi tematski izbor slovenskih videov iz devetdesetih let, zbranih v okviru programa Videospotting Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. Beograjski publiki so se predstavili pod naslovom Kreature -drugi del. Izbor sta kurirali Barbara Borčić in Nerina Kocjančič.

Avtorji video del so: Marko A. Kovačič, Peter Vezjak, Marko Peljhan, Sašo Podgoršek, Ema Kugler, Oliver Marčeta, Damijan Kracina, Andrej Lupinc, Neven A. Korda ter Kolja Saksida.

Zgodovina kulturnih in umetniških izmenjav med Ljubljano in Beogradom po razpadu Jugoslavije sega vsaj v leti 1994 in 1995, ko sta v času pretganih odnosov med obema državama izmenjavo lahko organizirala nevtralna Zavoda za odprto družbo - Slovenija in Sorosove fondacije - Jugoslavija. Motor izmenjav oz. obsežnih predstavitev beograjske alternativnine scene v Ljubljani (DIBIDON) in ljubljanske alternativnine scene v Beogradu (KONTRA DIBIDON), je bil Vuk ?osi?. Dogajalo pa se je marsikaj, od koncertov in gledaliških in lesnih predstav do projekcij filmov in videov, razstave in žgočih debat - vse skupaj je dokumentirano v izčrpnem katalogu.

Aprila 2001 je sledil študijski obisk Beograda poimenovan Beograjska izkušnja, ki ga je v okviru Sveta umetnosti, šole za sodobno umetnost pripravil SCCA-Ljubljana. Udeležencem Tečaja za kustose se je pridružila skupina mlajših kustosov in kritikov iz Zagreba. Skupaj z beograjskim Centrom za savremeno umetnost smo pet dni predstavljali vse tri vpletene scene,
debatirali o politično angažirani umetnosti, takrat aktualni tematiki in postavljali trdnejše temelje prej sporadičnim sodelovanjem.

Filmsko glasbeni večer -- audiovizualni časovni stroj
NA DOMAČEM VRTU III - BACK TO THE ROOTS
slovenska premiera: Menza pri koritu, AKC Metelkova mesto
četrtek, 16. september 2004, ob 21.30

Po uspešni predstavitvi na Vienna Jazz Festivalu na Dunaju julija letos, bo v četrtek, 16. septembra ob 21.30 v Menzi pri koritu, AKC Metelkova mesto, slovenska premiera posebnega avdiovizualnega časovnega stroja: Potujoči kino Bridka Bebiča bo namreč tam predstavil filmskoglasbeni, filmsko-glasbeni in glasbeni večer z naslovom
Na domačem vrtu III - Back to the Roots.

Za kaj gre? Na domačem vrtu je v domovini in na tujem (Hrvaška, Avstrija, Belgija, Italija, ZDA) znan projekt, ki ga je leta 1999 zasnoval Bratko Bibič s sodelavci. Montaže, reciklaže, zanke, adaptacije, adepti … "potujoči kino" humorno, a (prav zato) nič manj pretresljivo popotuje po "sedanjem stanju arhivske filmske produkcije". Rezultat je osupljiv, povzemimo ga s kritikovo besedo, ki drži tudi tokrat: "Bibič iz odlomkov arhivskih filmov naredi novo zgodbo ali novi film, ki je fikcija, temelječa na ,faktih' (dokumentarnih posnetkih). Ne gre za kakšno, historično kompilacijo', ki bi podala zgodovinski pregled slovenskega filma od začetkov do vzpostavitve nacionalne kinematografije, ampak prej za neke vrste ,zgodovinsko fikcijo', ki prek filma pripoveduje o zgodovini in torej tudi o sedanjosti. Filmska zgodba torej lahko nastane tudi iz arhivskih posnetkov, ki še vedeli niso, kaj kažejo in o čem govorijo." (Zdenko Vrdlovec, 2000).

V svojem tretjem delu Bibič suvereno napove približek k temeljnim vprašanjem harmonike - njenim posebnim vlogam v vojni, miru in revoluciji. Urbane katastrofe, bizarni izumi, filmični pretresi, družbene tranzicije, ki se (še zdaj in že spet znova) rojevajo kar sproti in vsak dan … Bibič nam s svojo značilno gesto - navidez neobvezno in neosebno - zleze pod kožo, in v pesmi, besedi in sliki pokaže, kje pravzaprav živimo. Mahoma ne veš več, kaj je bolj čudno? Kraji in ljudje? Je mar bolj čudna muzika? Bibičeva teorija ali praksa, ki je ujeta na bodisi nem bodisi zvočen film med letoma 1905 in 2005? Ali je pač čudno kar samo filmično gradivo?

Tokratni dogodek se deli na troje:

filmski del večera so pripravili: Bratko Bibič (zamisel, izbor gradiva, montaža, reciklaža, adaptacija), Boris Garb (montaž, trik), Neven Korda (supervizija, podpora, montaža), Aleš Trtnik in Boris Romih (obdelava filmskega zvoka);
glasbenofilmski del večera: Bratko Bibič (harmonika) & The Madleys - Matjaž Sekne (violina, viola, sampler), Marjan Stanič (bobni, tolkala), Vasko Atanasovski (altovski in sopranski saksofon, flavta) - s posebnim gostom z Dunaja: Otto Lechner (harmonika);
koncertni del večera: Bratko Bibič (harmonika) & The Madleys - Bogo Pečnikar (klarinet, baritonski saksofon), Nino De Gleria (kontrabas, električna basovska kitara), Aleš Rendla (bobni, tolkala) - s posebnim gostom z Dunaja: Otto Lechner (harmonika) + gostujoči glasbeniki iz orkestra "Sloga na dvoru".

Zakaj? Ob 10-letnici projekta Kino-uho Slovenske kinoteke. Ob 11-letnici AKC Metelkova mesto. Ob 99-letnici Odhoda od maše v Ljutomeru, prvega slovenskega filma. In kar tako, iz čiste muke in veselja.

Projekt je nastal v koprodukciji Slovenske kinoteke - Kino-uho, Slovenskega filmskega arhiva, zavoda Alcedo, zavoda Zank in Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana. Podprla so ga MOL - oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za kulturo RS, Fabrika 13 in VIS čompe.

Svetovna premiera tega dela socialno-politične epopeje Na domačem vrtu je bila v torek, 8. julija letos na Dunaju. Bratko Bibič in dva člana The Madleys, Matjaž Sekne in Marjan Stanič, so v okviru Vienna Jazz Festivala z uspehom igrali v najstarejšem mestnem jazzovskem klubu - Miles Smiles. Konec leta bo Potujoči kino Bridka Bebiča gostoval še v Nemčiji, Belgiji, Švici in na Nizozemskem.

Pripominjamo, da je CD album Na domačem vrtu (Slovenska kinoteka/Nika 2002), ki je akustično dokumentiral začetek istoimenskega projekta, domala razprodan in je - podobno kakor album znamenite Bibičeve "pionirske world music" zasedbe Begnagrad, ki so ga lani vnovič izdali v Izraelu - tik pred ponatisom. Prejel je vrhunske kritike in se zadnja leta vrti po vseh dostojnejših radijskih postajah sveta.

Navsezadnje še obveščamo, da dokumentarni film Accordion Tribe, ki ga je o istoimenski zasedbi (v njej igrajo Guy Klučevšek, Maria Kalaniemi, Lars Hollmer, Bratko Bibič in Otto Lechner) zrežiral Stefan Schwietert (Švica/Avstrija 2004), prihaja tudi v slovensko distribucijo! Film je odkupilo podjetje Demiurg, premierno pa bo prikazan 13. oktobra ob 20.10 v Kinodvoru. Instruktivne biografije vseh članov harmonikarskega plemena, kajpak tudi tokratnega gostitelja Bratka Bibiča in gosta Otta Lechnerja, si lahko ogledate na tejle spletni strani: http://www.hoedown.com/artists/accordiontribe/
pripravil Miha Zadnikar

SCCA, ZAVOD ZA SODOBNO UMETNOST - LJUBLJANA
SVET UMETNOSTI šola za sodobno umetnost
Letnik 2004/2005
Tečaj za kustose
november 2004 - september 2005
Seminar iz pisanja
oktober 2004 - oktober 2005

RAZPIS ZA PRIJAVE NA TEČAJ ZA KUSTOSE in SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

Tečaj za kustose je edini program v Sloveniji, ki je namenjen praktičnemu in teoretičnemu izobraževanju na področju sodobne umetnosti. Izhaja iz podmene, da je prihodnje strokovnjake potrebno oz. koristno naučiti veščin in metod, ki jim bodo pomagale pri spoprijemanju s kompleksno materijo sveta umetnosti.

Tečaj omogoča poglabljanje znanj, vezanih na delo kustosa pri koncipiranju in izvedbi razstav. Izbrani tečajniki bodo od novembra 2004 pod mentorskim vodstvom izoblikovali koncept razstave in jo junija 2005 postavili v Galeriji Škuc. Tečaj dopolnjujejo delavnice, namenjene pridobivanju praktičnega znanja (stiki z javnostmi, organizacija razstav...), srečanja z umetniki in kustosi, raziskovalne naloge ter študijska potovanja po Sloveniji in Hrvaški.

Tečaj je namenjen vsem, ki jih zanima delo na področju sodobne umetnosti, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.

Za udeležbo na tečaju je potrebno razumevanje slovenskega jezika!
Rok za prijavo: četrtek, 7. oktober 2004

Seminar iz pisanja bo zapolnil vrzel v teoretski in kritiški refleksiji in vzpodbudil pisanje o sodobnih umetniških praksah. Sestavljen bo iz 9-mesečne serije delavnic in predavanj pod mentorskim vodstvom Miška Šuvakovića in Igorja Zabela. Mentorsko delo bo potekalo v obliki rednih štirinajstdnevnih srečanj (branje in analiza tekstov in individualno pisanje eseja) in po e-mailu. Enkrat na mesec bodo delavnice (7), ki bodo namenjene pregledu različnih žanrov pisanja in medijskih predstavitev ter praktičnemu preizkušanju v njih.

Seminar bo potekel v slovenskem, srbskem in hrvaskem jeziku!

Rok za prijavo: četrtek, 7. oktober 2004

Zloženko s podrobnejšimi informacijami o programu in prijavnici lahko dobite na
www.worldofart.org

ali osebno na
Zavod SCCA-Ljubljana
Saša Nabergoj ali Tevž Logar
Metelkova 6
1000 Ljubljana
tel.: (01) 431 83 85
fax: (01) 430 06 29
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.worldofart.org
Uradne ure: 11.00 - 15.00

Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost podpira MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana.

SCCA, CENTER FOR CONTEMPORARY ARTS - LJUBLJANA
WORLD OF ART school for contemporary art
Year 2004/2005
Curatorial course
November 2004 - September 2005
Seminar in writing
October 2004 - October 2005

TENDER FOR APPLICATIONS FOR THE CURATORIAL COURSE AND THE SEMINAR IN WRITING ON CONTEMPORARY ART

The curatorial course is the only program in Slovenia oriented towards practical and theoretical education in the field of contemporary art. It derives from the idea that the future experts should be taught the skills and methods, which will help them at their dealings with the complex matter of the world of art.

The course enables broader knowledge related to the work of a curator when drafting the concept and setting up exhibitions. The chosen course attendees will be under the guidance of mentors from November 2004 to September 2005. During this period they will form a concept for the exhibition and set it up in the Škuc Gallery. The course also includes workshops intended for gaining practical knowledge (public relations, organising exhibitions, etc.), meetings with artists and curators as well as study trips across Slovenia and Croatia.

The course is intended for all who are interested in working in the field of contemporary art, regardless of their experience, age and previous education.

Slovenian language is a necessity in order to participate at the course.
Deadline for applications: Thursday 7th October 2004

The Seminar in Writing on Contemporary Art will fill the gap in the theoretical and critical reflection and encourage writings on contemporary artistic practices. It will be composed of a nine months long series of workshops and lectures under the mentorship of Miško Šuvaković and Igor Zabel. The mentorship work will take place in the form of regular fortnightly meetings (reading and analysis of texts as well as individual essay writing) as well as through e-mail. Once a month workshops will take place (7), which will be intended to overview the various writing genres and media presentations as well as their practical applications.

The seminar will take place in Slovenian, Serbian and Croatian languages.
Deadline for applications: Thursday 7th October 2004

You can obtain the brochure with detailed information on the programme and application forms at www.worldofart.org

or personally at
Zavod SCCA-Ljubljana
Saša Nabergoj or Tevž Logar
Metelkova 6
1000 Ljubljana
Phone: (01) 431 83 85
Fax: (01) 430 06 29
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.worldofart.org
Official hours: 11 am - 3 pm

World of Art , School for Contemporary Arts is supported by City of Ljubljana - Department of culture and research activities.

KULTURA 2000 v Celju, Idriji, Novi Gorici in Zagorju!

V septembru Kulturna stična točka organizira predstavitve programa EU "Kultura 2000" in aktualnih razpisov v naslednjih krajih:

1. CELJE (Galerija sodobne umetnosti Celje, Trg celjskih knezov 8)
Petek, 3. september, ob 12. uri
V sodelovanju z Zavodom za kulturne prireditve Celje.

2. IDRIJA (sejna soba Občine Idrija, Mestni trg 1)
Ponedeljek, 6. september, ob 11. uri
V sodelovanju z Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo d.o.o. Idrija (ICRA).

3. NOVA GORICA (mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica, Bevkov trg 4)
Torek, 7. september, ob 11. uri
V sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica.

4. ZAGORJE (v novih prostorih Regionalnega centra za razvoj, Podvine 36)
Sreda, 8. september, ob 12. uri
V sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj d.o.o.

PROGRAM PREDSTAVITEV:

V okviru programa KULTURA 2000 Evropska unija sofinancira mednarodne projekte z različnih kulturno-umetniških področij in s tem spodbuja sodelovanje med evropskimi kulturnimi izvajalci. Slovenija je članica programa od leta 2002 in domači kulturni izvajalci bodo letos lahko že tretjič sodelovali na letnem razpisu kot prijavitelji projektov.
Poleg programa, uspešnosti domačih prijaviteljev na preteklih razpisih in rednega letnega razpisa za enoletne (t.i. Akcija 1) in večletne (t.i. Akcija 2) projekte bodo predstavljene še nekatere druge akcije v okviru Kulture 2000: npr. Evropski dediščinski laboratorji, Eksperimentalne akcije ...
Po predstavitvi bodo udeleženci imeli možnost individualnega svetovanja, lahko pa se bodo dogovorili za kasnejšo pomoč pri pripravi prijav ali iskanju partnerjev.

Potrditev udeleže je obvezna (najkasneje do dneva pred predstavitvijo na naslov ccp@scca-ljubljana.si), da bomo lahko zagotovili informativno gradivo za vse udeležence.

Vsem soorganizatorjem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri izvedbi!

Vabljeni!

Mateja Lazar
Kulturna stična točka v Sloveniji

če želite, da javno predstavitev skupaj organiziramo tudi v vašem kraju, nam pišite (ccp@scca-ljubljana.si) ali nas pokličite (01/431 83 85, Mateja Lazar).

INFORMACIJE
Kulturna stična točka v Sloveniji
Tanja Kos
Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, Ljubljana
T: (01) 431 83 85
E: ccp@scca-ljubljana.si
http://www.scca-ljubljana.si/ccp

URBANARIA NA DE/KONSTRUKCIJI SPOMENIKOV V SARAJEVU

V okviru mednarodnega projekta De/construction of Monuments (De/konstrukcija spomenikov) v organizaciji Centra za sodobno umetnost v Sarajevu, je bil 9. julija predstavljen tudi razstavni projekt Urbanaria, ki je s podnaslovom Umetnost v urbanem kontekstu potekal v Ljubljani med letoma 1994 in 1997. Z njim je SCCA-Ljubljana v slovenskem prostoru vzpostavil konceptualno razmišljanje in kontekstualno prakso v navezavi na mesto Ljubljana ter vpeljal drugačen status razstave, drugačno vlogo kustosa in drugačno pozicijo umetnika.

Barbara Borčić, direktorica SCCA-Ljubljana, je predstavila Urbanario na konferenci >Umetnost v javnem prostoru in spomin<, na kateri so s predavanji sodelovali še Christof Tannert z berlinskim projektom Neskončnost svobode iz leta 1990 in Dunja Blažević s projekti v Sarajevu.
Hkrati je potekal tudi seminar >Spomeniki: med zgodovino in spominom< pod vodstvom Bojane Pejić, v sekciji Umetniške prakse pa so svoje projekte predstavili umetniki Jochen Gerz (Pariz), Sanja Iveković (Zagreb), Braco Dimitrijević (Sarajevo, Pariz), Kurt & Plasto (Sarajevo).

S tem enotedenskim programom so organizatorji pod vodstvom Dunje Blažević, direktorice SCCA- Sarajevo, vpeljali temo spomenikov in umetnosti v javnem prostoru in hkrati vzpostavili t.i. civilni forum za javne spomenike. Jeseni bodo v okviru tega mednarodnega projekta sledile mednarodna razstava, filmske projekcije in skupni projekti s partnerskima organizacijama: Urbani pokret iz Mostarja in Centar za informativnu dekontaminaciju iz Banja Luke.

Vprašanje spomenikov je v Sarajevu postalo pomembno kmalu po koncu vojne, med katero so doprsne portrete slavnih ljudi, umetnikov, herojev in politikov, umaknili, da bi jih zaščitili pred poškodovanjem. Več let po vojni jih na izvorne lokacije oblasti še zmerom niso vrnile. To je spodbudilo sarajevska umetnika in oblikovalca Kurta in Plasta, da sta si za svojo akcijo >Z odločitvijo komisije - vsi na svoje< izbrala alejo književnikov v centru Sarajeva in na prazne podstavke pozimi leta 2001 postavila lastne mavčne odlitke. Ob tem je bila ustanovljena civilna komisija za vrnitev spomenikov in na koncu koncev uspela, saj so doprsne portrete na tej lokaciji postavili nazaj. Potem pa se kljub pričakovanjem, da je to le začetek vračanja vseh spomenikov po vrsti, ni zgodilo nič.
Mednarodni projekt De/konstrukcija spomenikov si je zato zadal zahtevno nalogo predstaviti in tematizirati vprašanja kolektivne memorije v spregi z javnimi spomeniki. Pri tem jih zanima vloga umetniških projektov v javnem prostoru pri ukvarjanju z družbeno-političnimi temami. Reference teh projektov so reprezentacije preteklosti, spomeniki, miti in simboli, na osnovi katerih se konstruira tudi sočasni pogled na svet.
Eden od konkretnih projektov, ki bo realiziran leta 2005 v tem okviru, bo postavitev spomenika Brucu Leeju v Mostarju, junaku, ki se je v tem še zmerom nacionalno razdeljenem mestu, izkazal za sprejemljivega za vse strani kot borec za pravico in poštenost.

Več informacij o projektu najdete na http://scca.ba/dekonstrukcija .
Kontakt:
Barbara Borčić
barbara.borcic@mail.ljudmila.org

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
tel.: (01) 431 83 85
E-mail: info@scca-ljubljana.si
http: www.scca-ljubljana.si

7.7.2004

Skupina Bratko Bibič & The Madleys v sestavi: Bratko Bibič, harmonika , Matjaž Sekne, violina, Marjan Stanič, tolkala, bo v četrtek, 8. 7. 2004, nastopila na Vienna Jazz Festivalu na Dunaju. V najstarejšem dunajskem jazz klubu Miles Smiles bo skupina poleg koncertnega programa izvedla tudi svetovno premiero 3. nadaljevanke nemo-zvočnega filmsko glasbenega projekta Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja: Na domačem vrtu III - Back to the Roots. Projekt nastaja v koprodukciji Slovenske kinoteke, Filmskega arhiva RS, ter zavodov Alcedo, Zank in SCCA. Projekt sta podprla MOL in MK.