Izguba želje se osredotoča na vizualne in zvočne podobe avtorjevega udejstvovanja na področju avdio-vizualnih medijev, ki se prepletajo z (medijskimi) dokumenti iz istega obdobja (1983-2005).

Vsa ta slikovna in zvočna masa bo aktivirala prizorišče in povzročila občutek nepretrganega dogajanja oz. premikanja. Prepletanje podob nam obeta razkriti nove pomene, ki brišejo meje med sedanjostjo in preteklostjo pa tudi prihodnostjo.

Od pogovora z avtorjem si lahko obetamo razkritje marsikaterega produkcijskega mehanizma in ključa, ki je odločilen pri dešifriranju pomenov prizorov, dogodkov in stališč.

"Žaba, ki govori, polž, ki teče, in druge zanimivosti v istem večeru."

Pridite in se prepričajte!

VEČ INFORMACIJ
Marko A. Kovačič
http://www.ljudmila.org/scca/mare/

Marija Mojca Pungerčar: Stereovizije
Fotografska instalacija in galerijska izvedba umetniškega dogodka

13. 12. 2005-23. 12. 2005.
Center in Galerija P74, Prušnikova 74, Ljubljana

Marija Mojca Pungerčar, sodelavka zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in urednica Artservisa, se bo 13. decembra ob 20. uri v Centru in Galeriji P74 predstavila z najnovejšim projektom: fotografsko instalacijo z naslovom Stereovizije. Na ogled bo tudi galerijska izvedba umetniškega dogodka V akciji.

V projektu Stereovizije se umetnica ukvarja s prostori, povezanimi z njenim otroštvom in krajem, od koder izvira. Gre za zgodbo o spremembah, ki so se v teh prostorih zgodile v zadnjih nekaj desetletjih. Avtorica jih odkriva z vzporejanjem preteklosti in sedanjosti. Preteklost zastopajo fotografski posnetki, ki jih je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ob različnih priložnostih posnel njen oče, Leopold Pungerčar st. Izbrane lokacije iz fotografij je avtorica letos obiskala in jih ponovno fotografirala. V soočenju dveh časov istega prostora se razkriva njegova zgodba, ki jo lahko beremo tudi kot zgodbo o slovenskem podeželju v postruralni tranziciji.

Z mapiranjem in ustvarjanjem zgodb izbranih lokalnih prostorov se avtorica ukvarja tudi v projektu
V akciji, v katerem opozarja na odnos med novimi oblikami porabništva in spreminjanjem mesta. Del intermedijskega dogodka, ki ga je avtorica izvedla letos oktobra v opuščenem poslovnem prostoru na Tržaški cesti v Ljubljani, je bila tudi interakcija z obiskovalci in naključnimi mimoidočimi. Avtorica jih je obdarovala s fotoalbumom-katalogom v obliki praktične nakupovalne torbe. Torbe bodo obiskovalce čakale tudi na razstavi v Galeriji P74 ter jih pospremile v praznične nakupe.

Več informacij:
www.3via.org/stereovisions

Alenka Pirman:
Arcticae horulae

Razstava dokumentacije projekta iz obdobja 1991-1998
Pogovor z avtorico in projekcija

V sredo, 7. decembra 2005, od 11. ure dalje bo v Projektni sobi SCCA, Metelkova 6 v Ljubljani na ogled razstava
izdelkov in arhivskega gradiva projekta Arcticae horulae,
ob 20. uri pa sledi projekcija in pogovor z avtorico
Alenko Pirman in gostjama Mojco Dimec in Nevenko Šivavec.

Slišali bomo nekaj sočne kranjščine in končno (!) spregovorili tudi o umetniških postopkih in metodah, uporabljenih pri projektu Arcticae horulae.

Vabljeni!

O PROJEKTU
http:// www.arcticae-horulae.si
- elektronska izdaja prvega natisa iz 1997
- arhiv istoimenskega umetniškega projekta 1991-1998

Avtorica: Alenka Pirman
Produkcija, 2005: SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana
Uredniško delo: Alenka Pirman, Barbara Borčić, Dušan Dovč
Oblikovanje in programiranje: Damijan Kracina
Digitalizacija: Kamerad.ne

Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohorič) se je razvijal sproti, od zasebne ljubiteljske zbirke nemških izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knjižne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je doživela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih.

Proces je povezal umetniško področje z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetniški postopki so javnost namreč zavedli, da je knjižico sprejela kot referenčen slovar. Zato se je projekt za avtorico zaključil 8. januarja 1998, ko je v Književnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj.

Zaradi nezmanjšanega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila ťpovprečna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnostŤ umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si.

VEČ INFORMACIJ
http:// www.arcticae-horulae.si

Ljubljana, 17. 11. 2005

Artservisova Zbirka

Razstava
Praznovanje štiriletnega delovanja informativnega in
svetovalnega spletnega medija za delovanje v kulturi

Sreda, 23. november 2005, ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Četrti rojstni dan Artservisa (www.artservis.org) bomo letos obeležili z javnim kulturnim dogodkom, na katerem bomo prvič javno predstavili novo Artservisovo Zbirko, s katero Artservis širi svoje delovanje iz informiranja in svetovanja tudi na promocijo ustvarjalnosti.

Artservisova Zbirka je tematski projekt o produkcijskih pogojih v kulturi. V Zbirko so uvrščena umetniška dela, ki se kritično, analitično, duhovito, osebno ali kakor koli drugače nanašajo na pogoje ustvarjanja, predstavljanja, trženja in preživljanja s kulturo in v kulturi - na tiste vidike umetniškega ustvarjanja, ki ponavadi ostajajo prikriti.

Zbirka je uvrščena v študijski arhiv Zavoda SCCA-Ljubljana, kjer bodo dela na vpogled obiskovalcem. Zbirko bomo dopolnjevali in predstavljali na (mednarodnih) prireditvah in razstavah.

Artservisova Zbirka ni omejena na določen medij ali umetniško generacijo. V Zbirko so doslej vključena dela iz različnih umetniških področij: video, diskurzivna umetnost, računalniška grafika. Dela za Zbirko je uredništvo Artservisa izbralo na podlagi javnega razpisa, dva projekta pa je v Zbirko povabilo posebej.

V Artservisovo Zbirko so uvrščena dela desetih domačih avtorjev:

Tanja Lazetić, Nina Meško: Stanje stvari, 2004, video-plesni projekt
V projektu Stanje stvari tečejo pogovori s slovenskimi plesnimi producenti, koreografi in teoretiki o njihovem odnosu do lastnega dela, do sodobne plesne umetnosti, o njihovih kriterijih in vrednotenju umetniškega ustvarjanja.

Mladen Stropnik: Momriding, 2002, video
Umetnik je s kamero posnel mamo, ki mu po telefonu bere zavrnitveno pismo britanske ambasade, kamor je umetnik zaprosil za štipendijo. Mama ne zna angleško.

Martina Bastarda: TV dražba, 2003, video
V enourni televizijski dražbi, ki je v živo potekala na TV Pika, je umetnica kot voditeljica prodajala avtoportrete (obraza, oprsja in zadnjice), narejene v stilu bizantinskih ikon.

Tina Smrekar: Always Smile, 2005, video
Umetnica se sooča z dilemo >služiti ali ustvarjati<, in posledično reflektira to situacijo v umetniški praksi. V videu nastopa kot prodajalka spominkov na Oktoberfestu v Muenchnu.

Vesna Bukovec: Ali je umetnost potrebna? Zakaj?, 2002-2005, računalniška grafika, diskurzivni projekt
Naslovni vprašanji sta uvrščeni v anketo, ki jo je umetnica izvedla med prijatelji in znanci. V anketi je ljudi spraševala, koliko spremljajo dogajanje v sodobni vizualni umetnosti in kaj si o njej mislijo.

Vesna Bukovec: Sodobna umetnost za starše, 2002, diskurzivni projekt, računalniška grafika, video
Kako laiku razložiti umetnost? Umetnica je priredila >predavanje<, na katerem je svojim staršem razlagala ključne dogodke iz zgodovine umetnosti, ki so, po njenem mnenju, pripeljali do sedanje situacije.

Berko: Nikoli niste daleč od Berkove zvezde, grafika
Umetnik v svojem delu prevprašuje >delanje podob< in njihovo označevanje v odnosu do realnosti: ali so resnične, hiperrealne ali umetne?

Mare Bulc, Jana Flego in Katarina Petrov: Smetana sodobne slovenske umetnosti, 2004, diskurzivni projekt
Avtorji so ustvarili album s samolepljivimi podobami 51 umetnikov iz Slovenije, ki ustvarjajo na začetku 21. stoletja. Avtorji projekta so za to priložnost prevzeli vloge kustosov.

Marija Mojca Pungerčar: Career Confessions, 1999-2000, video
Serijo videov Career Confessions sestavljajo trije intervjuji s tremi uveljavljenimi ameriškimi likovnimi umetniki srednje generacije: Kiki Smith, Robinom Wintersom ter Alexom in Allison Grey.

Jana Flego in Katarina Petrov: Inside-Out, 2004, video
Projekt Inside-out je serija štirih videov, ki reflektirajo in problematizirajo položaj sodobnega umetnika v luči različnih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo uveljavitev in ki niso nujno povezani z njegovim kreativnim delom.

Izbrana video dela iz Artservisove Zbirke si bo mogoče ogledati na enourni videoprojekciji, ki se bo začela ob 20. uri. Druga dela iz Zbirke bodo na ogled po projekciji, hkrati pa bo potekal tudi družabni dogodek.

Vabljeni v našo družbo!

Alenka Pirman: Arcticae horulae
Slovar nemških izposojenk v slovenskem jeziku

www.arcticae-horulae.si
- elektronska izdaja prvega natisa iz 1997
- arhiv istoimenskega umetniškega projekta 1991-1998

Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohorič) se je razvijal sproti - od zasebne ljubiteljske zbirke nemških izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knjižne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je doživela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih.

Proces je povezal umetniško področje z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetniški postopki so javnost namreč zavedli, da je knjižico sprejela kot referenčen slovar. Zato se je projekt za avtorico zaključil 8. januarja 1998, ko je v Književnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj.

Zaradi nezmanjšanega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila "povprečna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost" umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si.

O PROJEKTU
www.arcticae-horulae.si
Avtorica: Alenka Pirman
Produkcija: SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana, 2005
Uredniško delo: Alenka Pirman, Barbara Borčić, Dušan Dovč
Oblikovanje in programiranje: Damijan Kracina
Digitalizacija: Kamerad.net

Arcticae horulae je prva elektronska knjižna izdaja SCCA-Ljubljana, ki tudi z drugimi spletnimi projekti (Videodokument in Internet Portfolio) razvija in omogoča odprt dostop do umetniške produkcije na medmrežju.

SVET UMETNOSTI – Šola za sodobno umetnost
Letnik 2005/06

SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

Delavnica št. 2
Zgodovinjenje sodobne umetnosti
Mentor: Ješa Denegri
19. in 20. november 2005, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Namen delavnice je seznanitev z metodami in modeli zgodovinjenja sodobne umetnosti in praktično preizkušanje v skiciranju izbranega primera.

Mentorsko delo bo potekalo v srbskem jeziku.

Prvi dan delavnice bo posvečen obravnavi modelov zgodovinjenja in prikazu primerov. Mentor bo z izbranimi primeri predstavil metode zgodovinjenja umetniških praks, gibanj, določenega obdobja in umetniškega opusa posameznega umetnika. Udeleženci delavnice bodo na podlagi tega do naslednjega dne napisali skice oz. osnutke za zgodovinjenje izbranega primera.

Drugi dan bodo udeleženci skice oz. osnutke predstavili. Delavnica se bo zaključila z diskusijo o dveh aktualnih primerih (Slovenska umetnost 1995-2005, Moderna galerija, 2005; O normalnosti. Umetnost u Srbiji 1989-2001, MSUB, Beograd, 2005), na kateri bo sodeloval tudi Igor Španjol, sokustos vseh treh razstav Slovenska umetnost v
Moderni galeriji.

Mentor Ješa Denegri je umetnostni kritik in profesor sodobne umetnosti iz Beograda.

Urnik
19. november (sobota)
11.00-14.00: zgodovinjenje sodobne umetnosti (kaj to je in kakšni so načini in modeli)
14.00-15.30: odmor za kosilo
15.30-19.00: metode zgodovinjenja na izbranih primerih

20. november (nedelja)
11.00-14.00: predstavitev skic oz. osnutkov (udeležencev) za zgodovinjenje izbranega primera
14.00-15.30: odmor za kosilo
15.30-19.00: diskusija o dveh aktualnih primerih

Cena delavnice je 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike institucij (cena vključuje DDV).
Število mest je omejeno na deset udeležencev.

Rok za prijavo: sreda, 16. 11. 2005
Prijavnico lahko dobite na www.worldofart.org ali na Zavodu SCCA-Ljubljana med 11. in 15. uro. Izpolnjeno prijavnico pošljite na elektronski naslov: svetumetnosti@scca-ljubljana.si, poštni naslov ali prinesite osebno: Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana.

Kontakt
Urška Jurman, voditeljica Sveta umetnosti
Tevž Logar, koordinator Sveta umetnosti
tel.: 041 36 74 25
e-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si
http://www.worldofart.org

Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.

Ljubljana, 29. 10. 2005

STROKOVNI POSVET
Ponedeljek, 7. november 2005, ob 20. uri
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

Kaj je ostalo od 'balkanske umetnosti'?

Refleksija vnovičnega odkrivanja in (re)definiranja Balkana in 'balkanske umetnosti'

Moderator: Robert Alagjozovski (filozof in publicist, član kulturnega centra Točka in uredništva revije Margina, Skopje)

Gostje: Suzana Milevska (kustosinja in teoretičarka vizualne kulture, Skopje),
Miran Mohar (umetnik in član skupine Irwin, Ljubljana), Bertan Selim (vodja programov za mobilnost, Evropska kulturna fundacija, Amsterdam), Erzen Shkololli (umetnik in umetniški vodja galerije Exit, Peja/Peć)

Vizualna intervencija: Dan Perjovschi (umetnik, Bukarešta)

Kako je povečan interes za "balkansko umetnost" vplival na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v regiji? Ali so se pogoji za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetniške produkcije ter kritiške in teoretske refleksije kakorkoli spremenili?

So umetniki z Balkana sedaj bolj vključeni v mednarodni umetnostni sistem? Se je interes za umetnost Balkana in jugovzhodne Evrope zaključil?

Kako se z umetnostjo s tega območja soočati v prihodnje?

Posvet je sklepni dogodek večletnega raziskovalnega projekta z naslovom Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?, katerega dognanja in dileme so objavljene v pravkar izdani tematski številki PlatformeSCCA (vodje projekta in uredniki: Robert Alagjozovski, Barbara Borčić in Urška Jurman).

Posvet pripravljamo v sodelovanju z Galerijo Škuc
in s podporo Evropske kulturne fundacije.

PLATFORMASCCA, Občasnik za sodobno umetnost, št. 4
Fokus: KAJ STORITI Z "BALKANSKO UMETNOSTJO"?

Tematska številka z naslovom Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"? je del širšega istoimenskega projekta, katerega namen in cilj sta predvsem refleksija in analiza aktualnega pojava vnovičnega odkrivanja in (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti", ki ga najbolj izpričujejo tri reprezentativne razstave, posvečene Balkanu oziroma jugovzhodni Evropi ter umetniški produkciji tega območja: V iskanju Balkanie (kustosi Roger Conover, Eda Čufer, Peter Weibl, Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poročilo, ki je del širšega projekta Balkanska trilogija (kustos René Block, Kassel, 2003).

VSEBINA ŠTEVILKE
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Uvod
- Branka Stipančić: Balkanac, mirno!
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Intervju z Igorjem Zabelom
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Intervju z Edo Čufer
- Urška Jurman: Intervju sa Rašom Todosijevićem
- Nebojša Jovanović: Zbogom, g. Harker! Dobrodošli na krovu, g. bauMax!
- Suzana Milevska: Štirje obliži za igro sveta: teorija iger in umetniška praksa na Balkanu
- Miško Šuvaković: Biopolitičko tumačenje otvorene potencijalnosti balkanske umetnosti ili jedno privremeno izvođenje evropskih identiteta kroz konkretne kustoske taktike
- Alen Ožbolt: Učinkovito globalno čiščenje
- Erden Kosova: Pogovor z Vasifom Kortunom
- Urška Jurman: Intervju z Viktorjem Misianom
- Kaj storiti z 'Balkansko umetnostjo'? - Posvet (Ljubljana, 2003)
Povzetki s posveta: Mitja Velikonja, Igor Zabel, Rastko Močnik, Borut Vogelnik

VEČ INFORMACIJ
http://www.ljudmila.org/scca/platforma/index.htm

SVET UMETNOSTI - Šola za sodobno umetnost
www.worldofart.org
Letnik 2005/06

SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

Delavnica št. 1
Teorija in praksa umetnostne kritike
Mentor: Miško Šuvaković
29. in 30. oktober 2005, Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Namen delavnice je seznanitev z zgodovino in teorijo umetnostne kritike in praktično preizkušanje v analizi in pisanju kritiškega teksta.

Mentorsko delo bo potekalo v srbskem jeziku.

Prvi dan delavnice bo posvečen obravnavi teoretskih in zgodovinskih teženj kritike in razmerju kritike do estetike, filozofije, zgodovine in teorije umetnosti. Mentor bo predstavil značilne zgodovinske modele kritiškega udejstvovanja od razsvetljenstva do postmoderne. V drugem sklopu prvega dne se bodo udeleženci seznanili s tipologijo sodobnih kritiških metod (deskripcija, razlaga, interpretacija, razprava, analiza, dekonstrukcija, produkcija, kuratorska praksa, simulacija, diskurzivna analiza, razprava iz teorije kulture).

Drugi dan bodo udeleženci delavnice v prejšnjem dnevu uvedene kritiške metode uporabili pri analiziranju raznoličnih del sodobne umetnosti (slika, skulptura, fotografija, instalacija/ambient, performans, multimedijsko delo, digitalna umetnost). Delavnica se bo zaključila z diskusijo o pisanju in branju kritiškega teksta.

Urnik
29. oktober (sobota)
11.00-14.00: pojem in zgodovina kritike
14.00-16.00: odmor za kosilo
16.00-19.00: tipologija kritiških praks

30. oktober (nedelja)
11.00-14.00: analiza umetniških del in umetniških praks
14.00-16.00: odmor za kosilo
16.00-19.00: pisanje in branje kritiškega teksta

Miško Šuvaković: filozof, profesor estetike na Fakulteti za glasbo in profesor teorije umetnosti na interdisciplinarnih podiplomskih študijah na Univerzi za umetnost v Beogradu.

Cena delavnice je 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike institucij (cena vključuje DDV).
Število mest je omejeno na deset udeležencev.

Rok za prijavo: četrtek, 27. 10. 2005
Prijavo pošljite na elektronski naslov: svetumetnosti@scca-ljubljana.si,
poštni naslov ali prinesite osebno: Zavod SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana.
Uradne ure: 11.00-15.00

Napovedujemo:

SVET UMETNOSTI - Šola za sodobno umetnost (aktiven link na: www.worldofart.org)
Letnik 2005/06

SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

Delavnica št. 2
Zgodovinjenje umetniških praks in gibanj
Mentor: Ješa Denegri
19. in 20. november 2005
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljan

Kontakt:
Zavod SCCA-Ljubljana (uradne ure: 11.00-15.00)
Kontaktni osebi: Urška Jurman ali Tevž Logar
Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 431 83 85, fax: (01) 430 06 29
E-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si

Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.

Podoba zgodovine, ki jo zgodovina pozablja

ZANKA je spletna stran, posvečena soočenju videa in interneta. Temelji na video praksi avtorskega para Alajbegović-Korda (znana tudi pod imenom Zank). ZANKA ima štiri module: Subkultura/Alternativna praksa, Borghesia, Kratki filmi, Dokumentarci/Televizija. Postavljena je v okviru projekta Internet Portfolio Zavoda SCCA-Ljubljana, ki na svetovnem spletu predstavlja izbrane umetnice, umetnike in skupine, delujoče v slovenskem prostoru (http://www.internet-portfolio.org/zanka).

Zajeto video gradivo je realizirano v pogojih razpona od preprostih VHS-VHS nasnemavanj do produkcij v več slovenskih v posameznih obdobjih naprednih produkcijskih hišah (Brut film, Studio MI, Kanal A, TVS, VPK). Kot tako je s svojo parcialnostjo tudi konkreten oris obstoja in živosti slovenske medijske krajine.

Metodološko je ZANKA zavezana potvarjanju zgodovine oz. ustvarjanju javnosti široko dostopnega arhiva. Govorimo o več kot 600 minutah finalnih video projektov, ter sočasnimi medijskimi odzivi nanje in na večje število multimedijskih performansov in drugih multimedijskih dogodkov, kar vse skupaj tvori podatkovno bazo, okostje internetne strani ZANKA.

Najpogosteje je video jezik utemeljen izven sebe, v drugih praksah, tukaj pa spremljamo prakso, ki ji samo video sam omogoča utemeljitev. Samostojna video pot v okolju, ki se je nenadoma in rapidno spreminjalo in s sredstvi, ki so nepovratno spreminjala svet pred našimi očmi. Je tudi zelo konkretno gradivo, ki govori o hitro se spreminjajoči opremi in tehnologiji sami in perzistiranju želje preko/čez te spremembe nosilcev in postopkov.

Spletno mesto ZANKA je tudi želja videa, da se predstavi kot samovšečna predstavitev videa samega. Ne kot nekaj, kar je bilo, temveč kot nekaj, kar je tukaj. Je tudi potreba po obnavljanju zaradi ohranjanja. Je soočenje videa z vedno novimi nosilci informacij, ki narekujejo nove oblike komuniciranja. Nosilci, kot so cd/dvd in internet, s pomočjo računalnika prinesejo prej nedostopne materiale na vsako delovno mizo.

Lahko rečemo, da je restavracija ponavadi tehnološki pojem, rekonstrukcija pa politični. Izrazito subjektiven pristop obeh avtorjev do (večinoma) lastnih izdelkov ter specifična strategija vzpostavitve videa Nevena Korde sta to mejo zabrisala.

Postaviti medij med sebe in svet. Postaviti sebe med sanje in resničnost.

Korda je ZANKO oz. delo na njej v zadnjih nekaj letih že večkrat predstavljal javnosti. V ta sklop lahko sodi že izdelava in predstavitve CD-roma BODOČNIKI. Sledila je sestavljena akcija v Kiberpipi 'Leli z ljubeznijo', inštalacija v galeriji Alkatraz 'Konstruktivna režija' in letošnji 'Dnevnik vizionarja' v Projektni sobi SCCA.

"Videz skriva realno nekega užitka, ki je v tem, da nima podobe." (Aljoša Kolenc)

Namesto o mimikriji, travestiji, dozdevku, videzu bo več govora o njihove proizvajanju, se pravi o Loopu, Feedbacku, Plastenju.

Korda pravi: "Video ni predvsem to ali predvsem ono, ni zapis na magnetni trak, ni ena od tehnik za fotografijo, ni računalniška animacija, strojno generirana slika... Video je pač in to in vse drugo: video je tehnika zlivanja različnih tehnik. Video ne izhaja iz pisanih misli, temveč vpliva na njih. Kot postopek zlitja, spajanja več materialno (in sploh) različnih elementov je po malem prisoten in vpliva na vse umetnosti. Video kot nematerialna, neobstoječa vez, kot nekaj česar nekoč ni bilo, prepoznamo pa ga v vsemu, kar je bilo."

Vdor FV-ja na polje kulture v njenih zabavnih, ekonomskih, umetniških aspektih je bil neobičajen, nenavaden, izvenserijski. Aktivnosti FV-ja so sekala ta običajna polja na nenavaden način in s sinergijo različnih aktivnosti. Prav ta sinergičnost v metodi in presekanost tradicionalnih polj pa je pozneje, po neki vrsti normalizacije in vrnitvi stvari v družbah na 'svoje mesto', otežkočila razumevanje in prepoznavanje tretjosti te produkcije. Enako velja za del te produkcije, FV Video, in tudi za specifični način delati video, ki ga je Neven Korda nadaljeval v devetdesetih z Zemiro Alajbegović.

"Prav video film 'Nestrpnost' je vpeljal, mestoma zelo nestrpno in za današnje razmere neverjetno živo debato o razlikah med filmom in videom. /.../ Poznejša 'Avtobus' in 'Zbiralci peska' pokažeta, da je dokumentarnost samo ena izmed oblik fikcije." (Igor Španjol)
Korda pravi: "Vedno znova se srečujem z izkušnjo, ko se zdi, kot da je video izparel v nekih opredeljenih formah, kot so film, dokumentarec, televizijske podforme, instalacije, vizualije... Istočasno je omejen na tehnično (slučajni, priročni, poceni medij prenašanja podob) in obenem se v njegov jezik (to je njegovo bistvo) podtikajo strukture nekih drugih, znotraj sebe strogo determiniranih form."
Video je postopek, v katerem se iz pretežno že oblikovanih, samih sebi zadostnih struktur, končnih oblik in pomenov z razbijanjem, metamoforzo, razstavljanjem ustvari nova celota.
" Čas se krči in razteza. Liki in predmeti skozi pripoved spreminjajo svojo funkcijo in pomen, same podobe so razstavljene na osnovne elemente: na svetlobo, na barve, črte, točke, ki jih potem Neven Korda skozi postopek pripovedovanja oblikuje v različne konfiguracije. /.../ Njegova dela so izrazito nerealistična, lahko bi celo rekli, da gre za proti-realistično umetnost, kar je video od samih začetkov pravzaprav tudi bil." (Melita Zajc)

Spletno mesto ZANKA
Avtor: Neven Korda
Oblikovanje: Lijana Veličković
Prevod: Sunčan Stone, Barbara Borčić
Produkcija: Zavod Zank
Koproducenti: Zavod SCCA-Ljubljana, Zavod K6/4
Pomoč pri realizaciji: Kino Dvor
Projekt sta podprla MOL in MzK RS.

O AVTORJU/PREDAVATELJU

Neven Korda je avtor z raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča po eni strani formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje, po drugi strani pa iskanju tem oz. struktur za nosilce pomena. Nekaj, kar je video, nekaj, kar ni podvrženo niti zaprtim formam (film, dokumentarec, video art...) niti tehnologijam (celuloid, video trak, računalnik, VR, internet...). Na sledi nečemu, kar pritrjuje, da je vendar šele izpovedana resnica sklepni del realnosti in da, v tem povednem, umetnost ni brez odgovornosti.

VEČ INFORMACIJ
http://www.internet-portfolio.org/zanka

PODALJŠANJE ROKA ZA PRIJAVO NA
SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

SVET UMETNOSTI šola za sodobno umetnost
Letnik 2005/2006
Seminar iz pisanja, oktober 2005-oktober 2006

Rok za prijavo: 17. oktober 2005!

Seminar iz pisanja zapolnjuje vrzel v teoretski in kritiški refleksiji in vzpodbuja pisanje o sodobnih umetniških praksah. Sestavljen je iz predavanj, branja tekstov in serije sedmih delavnic (časopisna kritika, tekst za katalog, zgodovinjenje umetniških praks, kritiški diskurzi, interpretacija umetniškega dela, predstavitev na televiziji, intervju), ki bodo potekale pod vodstvom različnih strokovnjakov (Ženja Leiler, Ješa Denegri, Miško Šuvaković, Zemira Alajbegović in Neven Korda, Eda Čufer). Delavnice so namenjene pregledu različnih žanrov pisanja in medijskih predstavitev ter praktičnemu preizkušanju v njih.

Seminar bo potekel v slovenskem in srbskem jeziku.

Možna je prijava na vseh sedem delavnic ali na posamično delavnico.
Cena seminarja je 60.000 SIT za posameznike in 80.000 SIT za predstavnike institucij; cena posamezne delavnice bo 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike institucij (cene vključujejo DDV).

Zainteresirani za seminar naj pošljejo izpolnjeno prijavnico, svoj življenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na poštni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana.

Rok za prijavo: 17. oktober 2005.

Zloženko s podrobnejšimi informacijami o programu in obe prijavnici lahko dobite na
www.worldofart.org ali osebno na:
Zavod SCCA-Ljubljana (uradne ure: 11.00-15.00)
Kontaktni osebi: Urška Jurman ali Tevž Logar
Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 431 83 85, fax: (01) 430 06 29
E-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si

Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.

Ob predvajanju insertov iz filmske trilogije Na domačem vrtu 1-3 bo Bibič predstavil konceptualno zasnovo ustvarjalne montaže, s katero izbira zanimive inserte iz slovenske filmske zgodovine in jih montira v novo atraktivno podobo oz. v novo izvirno filmsko zgodbo. Bibič nam bo razkril tudi svoje produkcijske postopke montiranja, recikliranja, adaptiranja in arhiviranja neme in zvočne kinematografske tradicije Slovencev od leta 1905 dalje.

Na domačem vrtu 1-3 je torej nekakšna >zgodovinska fikcija<, ki prek arhivskih filmskih posnetkov pripoveduje >dokumentirano< zgodbo o zgodovini in njenih pomenih.

Vabljeni!

Več informacij:
http://www.bratkobibic.net/

O PROJEKTU:
Leta 1999 je harmonikar Bratko Bibič s sodelavci začel montirati, reciklirati, adaptirati in arhivirati nemo in zvočno kinematografsko tradicijo Slovencev od leta 1905 dalje. Nastal je Potujoči kino Bridka Bebiča, ki obsega komponiranje in živo izvajanje glasbe ob projekcijah slovenske filmske tradicije. Filmska trilogija je razdeljena na obdobja od leta 1905 do 1941, od leta 1945 do zgodnjih 60. let in od zgodnjih 60. let do danes, zaključuje pa se kot avdiovizualna celota, posvečena stoletnici slovenskega filma.

O FILMU:
Leta 1906 je pionir slovenskega filma dr. Karol Grosmann posnel manj kot minuto dolg film Na domačem vrtu, ki ga je sto let pozneje Bratko Bibič izbral za uvodno sekvenco svoje skupaj več kot dve uri trajajoče integralne verzije istoimenske filmske kompilacije oz. montaže odlomkov iz dokumentarnih, reportažnih, igranih, nemih in zvočnih posnetkov, ki so jih slovenski filmarji medtem naredili doma in v tujini.

O GLASBI:
Avtorska glasba v filmski trilogiji nastopa v različnih vlogah: kot klasična paradigma: nemi film - živa instrumentalna glasbena spremljava; kot nakazovalec vloge, pomena in podobe harmonike v miru, vojni, revoluciji; kot interakcija filmskih podob in modificiranih originalnih filmskih zvokov (šumov, govorice).

O AVTORJU:
Harmonikar in skladatelj Bratko Bibič deluje od zgodnjih 80. let naprej pretežno v tujini, kjer je (bil) v tej ali oni zasedbi ter solistično udeležen v več sto koncertnih nastopih v Zahodni Evropi, Indiji, Kanadi in ZDA. Bil je ustanovni član legendarne ljubljanske skupine Begnagrad v 70. in zgodnjih 80. letih. V poznih 80. letih koncertira po Evropi in v Kanadi ter izda več albumov z mednarodno skupino Nimal (Slovenija, Švica, ZDA), ki preneha z delovanjem v letu 1991. V prvi polovici 90. let in na začetku novega tisočletja koncertira predvsem solistično, sodeluje z glasbeniki in glasbenicami v improviziranih, konceptualnih in ad hoc projektih, večinoma v mednarodnem prostoru, sklada, izvaja in pleše v produkcijah sodobnega plesa (En Knap itd.). Od polovice 90. let dalje sklada in igra v duetu s slepim dunajskim harmonikarjem Ottom Lechnerjem (1995-), z ljubljansko skupino Bratko Bibič & The Madleys/Zmešani venčki (Slovenija, 1996-) ter z mednarodnim harmonikarskim kvintetom Accordion Tribe (Slovenija, ZDA, Avstrija, Finska, Švedska, 1996-). Mdr. nastopi v Chichago Symphony Orchestra Center (B.B. & The Madleys, 2002), Wiener Konzerthaus - Mozartsaal in Brucknerhaus Linz (Accordion Tribe, 2002). S projektom Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja: Na domačem vrtu od leta 2000 dalje redno gostuje v domovini in tujini (ZDA, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška, SCG).

Do leta 2002 je izšlo skupaj 12 izdaj Bibičeve glasbe na nosilcih zvoka v Sloveniji, Švici, Franciji, Nemčiji in Izraelu. Posnetki Bibičevih skladb (3) ali njegovih improviziranih interpretacij skladb drugih avtorjev (3) so izšli na 6 CD kompilacijah v Londonu, Berlinu, New Yorku, Ženevi, Neuchatelu in v Ljubljani.

EKIPA POTUJOČEGA KINA BRIDKA BEBIČA:
Bratko Bibič, harmonika

The Madleys:
Matjaž Sekne, violina, viola, klavir
Bogo Pečnikar, klarinet, bariton saksofon
Vasko Atanasovski, alt, sopran saksofon, flavta
Marjan Stanič, bobni, tolkala

Gosti:
Otto Lechner (A), harmonika, vokal

Godalni kvartet Godalika:
Matjaž Sekne, violina, viola
Jelena Ždrale, violina, viola
Klemen Bračko, violina, viola
Klemen Hvala, čelo

Kontakt:
bratko.bibic@guest.arnes.si
http://www.bratkobibic.net/

Ljubljana, 6. 10. 2005

VIDEOSPOTTING NA FESTIVALU OBRAZI SLOVENIJE
in
DELA DAMIJANA KRACINE NA FESTIVALU OBRAZI SLOVENIJE

Cahors, Francija, 27. 9.-2. 10. 2005

Cahors, mesto na jugozahodu Francije, že četrto leto zapored prireja festival Frankofonski obrazi (Visages Francophones).

Cahors je manjše srednjeveško mesto s 25.000 prebivalci, ki je znamenito po najboljših tartufih, odličnem vinu in slikovitih vrtovih, zaradi ukinitve nekoč zelo razvite industrije proizvodnje vojnih letal pa je veliko prebivalcev danes brezposelnih.

Mesto je v okviru festivala že gostilo umetnike iz Libanona, Vietnama in Malija, letos pa je bila na vrsti Slovenija, in sicer kot prijateljica frankofonskih dežel.

Festival Slovenski obrazi (Visages de la Slovénie) je potekal teden dni in je predstavil zelo raznoliko kulturno in umetniško sceno: ples in gledališče (Fičo balet...), koncerti (Fake Orchestra, Čompe, Katalena, Olivija, Moveknowledgement...), film (Moja Meja in Mesto na travniku Anje Medved ter Nadje Velušček...), razstave (Damijan Kracina, Pogledi Rene Rusjan in Boštjana Potokarja, Jože Šubič, Vanja Mervič, Alfredo de Locatelli, Andrej Pavlič, Boris Zaplatil, Fojž...), pogovori in video projekcije (Zasebno-javno, Vrnitev-Topolovo), DJ-večeri (DJ Dado, DJ Borka), kulinarika, predstavitev domače obrti...

Okrog 150 udeležencem iz Slovenije se je pridružil tudi Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in na festivalu predstavil izbor iz programa Videospotting (aktualna slovenska video produkcija). Program po izboru Barbare Borčić je izpostavil odnos med javnim in zasebnim.

ZASEBNO-JAVNO
Dolžina: 1:42:28
Kuratorka: Barbara Borčić
Produkcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana, 2005

UMETNIKI
Zemira Alajbegović: Hitro počasi, Beta, ZANK, 2004, 11:47
Andrej Lupinc: V osmih minutah okoli sveta, glasba: Buldožerji, U-matic, TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8:20
Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina: Marmelada, DVD, Ljubljana 2004, 4 min.
Marija Mojca Pungerčar: Portable Home, Beta, Ljubljana 1996, 8:42
Zmago Lenardič: Big Blue Subway, VPK & White Balance, New York-Ljubljana 2000, 12:42
Sašo Sedlaček: Piknik na deponiji, DVD, Ljubljana 2004, 8:57
Marko A. Kovačič: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija, DVD, Ljubljana 2003, 48 min.

Več informacij:
Videospotting: http://www.ljudmila.org/scca/vid_slo.htm
Festival Obrazi Slovenije: http://www.mairie-cahors.fr/slovenie/

DELA DAMIJANA KRACINE NA FESTIVALU OBRAZI SLOVENIJE

Na festivalu Obrazi Slovenije v Cahorsu se je s projekti >Biodiversity<, >Devonian Future< in >Proteus Font< predstavil tudi Damijan Kracina, sodelavec Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana.

>Biodiversity< je proces, v katerem umetnik združuje lastno znanje in vizijo prihodnosti, da bi ustvaril še neobstoječe živalske vrste. Kljub resnosti teme umetniška dela opozarjajo nase predvsem s humorjem.

Delo >Devonian Future< je nastalo pod pokroviteljstvom Santa Fe Art Instituta, ki je kot rezidenčnega umetnika gostil Kracino od 20. januarja do 28. februarja 2004. Kracina je takrat (2004) izdelal digitalni tisk, light box, 110 x 63 cm, fotografija: Jennifer Schlesinger. V Cahorsu je bilo delo predstavljeno kot digitalni tisk na voščenem platnu 240 x 140 cm. Vsebina dela povezuje avtorjevo navdušenje nad odkrivanjem/ustvarjanjem novih živalskih vrst, podoba avtorja med njimi pa umetnika postavlja v vlogo znanstvenika/Kreatorja.

Tretje delo >Proteus Font< je modificirana tipografija Humans, tako da so na posamezne črke stavljene krivine, ravnine in zaključki, narezani iz gibkih proteusov. Kracina je tako oblikoval ikonografsko tipografijo, ki temelji na zoomorfizmu. Umetnik s tako izdelano tipografijo ponuja neslutene možnosti pomenske nadgradnje besedil, saj je tipografija namenjena javni uporabi (npr. za osvetljeni displej (delo Decoration, 1997), igralne kocke za otroke (delo First Slovenian Autochthon Fonts, made in Slovenia, 1998), igra za galerijske obiskovalce (1999).

Več informacij:
Damijan Kracina: http://www.kracina.com

Fake Orchestra

Pogledi Rene Rusjan in Boštjana Potokarja

Vanja Mervič, Jože Šubič

Fake Orchestra, Olivija

Foto: Damijan Kracina

RAZPIS ZA PRIJAVE NA TEČAJ ZA KUSTOSE in
SEMINAR IZ PISANJA O SODOBNI UMETNOSTI

SVET UMETNOSTI šola za sodobno umetnost
Letnik 2005/2006
Tečaj za kustose, november 2005-september 2006
Seminar iz pisanja, oktober 2005-oktober 2006

Svet umetnosti, šola za sodobno umetnost sprejema prijave za Tečaj za kustose in Seminar iz pisanja za letnik 2005/2006.

Tečaj za kustose omogoča poglabljanje praktičnih in teoretičnih znanj, vezanih na delo kustosa pri koncipiranju in izvedbi razstav. Izbrani tečajniki bodo pod mentorskim vodstvom Nevenke Šivavec (kustosinja v Likovnem salonu v Celju) in Alena Ožbolta (umetnika) izoblikovali koncept razstave in jo junija 2006 postavili v Galeriji Škuc v Ljubljani. Tečaj dopolnjujejo delavnice iz pridobivanja praktičnih znanj (odnosi z javnostmi, organizacija razstav, dokumentacija, sistem in denar, priprava kataloga) pod vodstvom različnih strokovnjakov (Alenka Pirman, Metka Dariž, Jana Intihar Ferjan, Bojana Leskovar, Branka Stipančić in Nives Zalokar), srečanja z umetniki in kustosi, branje tekstov, raziskovalne naloge in študijska potovanja po Sloveniji in tujini.

Tečaj je namenjen vsem, ki jih zanima delo na področju sodobne umetnosti, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.

Za udeležbo na tečaju je potrebno razumevanje slovenskega jezika.

Cena tečaja je 100.000 SIT za posameznike in 130.000 SIT za predstavnike institucij (cena vključuje DDV).

Zainteresirani naj pošljejo izpolnjeno prijavnico, svoj življenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na poštni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana.

Rok za prijavo: petek, 7. oktober 2005

Kandidati, ki se bodo na podlagi poslanega gradiva uvrstili v ožji izbor, bodo vabljeni na razgovor, ki bo predvidoma 13. in 14. oktobra 2005.

Seminar iz pisanja zapolnjuje vrzel v teoretski in kritiški refleksiji in vzpodbuja pisanje o sodobnih umetniških praksah. Sestavljen je iz predavanj, branja tekstov in serije sedmih delavnic (časopisna kritika, tekst za katalog, zgodovinjenje umetniških praks, kritiški diskurzi, interpretacija umetniškega dela, predstavitev na televiziji, intervju), ki bodo potekale pod vodstvom različnih strokovnjakov (Ženja Leiler, Ješa Denegri, Miško Šuvaković, Zemira Alajbegović in Neven Korda, Eda Čufer). Delavnice so namenjene pregledu različnih žanrov pisanja in medijskih predstavitev ter praktičnemu preizkušanju v njih.

Seminar bo potekel v slovenskem in srbskem jeziku.

Možna je prijava na vseh sedem delavnic ali na posamično delavnico.
Cena seminarja je 60.000 SIT za posameznike in 80.000 SIT za predstavnike institucij; cena posamezne delavnice bo 10.000 SIT za posameznike in 15.000 SIT za predstavnike institucij (cene vključujejo DDV).

Zainteresirani za seminar naj pošljejo izpolnjeno prijavnico, svoj življenjepis, motivacijsko pismo in kratko recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki je bila na ogled v letu 2005, v elektronski obliki na naslov svetumetnosti@scca-ljubljana.si in na poštni naslov: SCCA-Ljubljana, Metelkova 6, 1000 Ljubljana.

Rok za prijavo: petek, 7. oktober 2005

Zloženko s podrobnejšimi informacijami o programu in obe prijavnici lahko dobite na
www.worldofart.org ali osebno na:
Zavod SCCA-Ljubljana (uradne ure: 11.00-15.00)
Kontaktni osebi: Urška Jurman ali Tevž Logar
Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 431 83 85, fax: (01) 430 06 29
E-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si

Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost Ljubljana in Ministrstvo za kulturo RS.

Izid četrte številke občasnika za sodobno umetnost PlatformaSCCA
in
Predstavitev PlatformeSCCA na 9. istanbulskem bienalu

Izšla je četrta številka PlatformeSCCA, občasnika za sodobno umetnost, ki je namenjen aktualnim temam, ki prispevajo k razumevanju sodobne umetniške prakse in njenega konteksta.

Tematska številka z naslovom Kaj storiti z ťbalkansko umetnostjoŤ? je del širšega istoimenskega projekta, ki ga je Zavod SCCA-Ljubljana v sodelovanju z uredniškim odborom (Robert Alagjozovski, Barbara Borčić in Urška Jurman) koncipiral, da bi spodbudil refleksijo in analizo aktualnega pojava vnovičnega odkrivanja oziroma (re)definiranja Balkana in ťbalkanske umetnostiŤ. Namen in cilj projekta kot tudi same publikacije sta predvsem analiza in interpretacija razlogov in učinkov tega pojava, ter analiza in interpretacija treh reprezentativnih razstav, ki so posvečene Balkanu oziroma jugovzhodni Evropi ter umetniški produkciji tega območja: V iskanju Balkanie (kustosi Roger Conover, Eda Čufer, Peter Weibl, Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poročilo, ki je del širšega projekta Balkanska trilogija (kustos René Block, Kassel, 2003).

Vsebina številke:
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Uvod
- Branka Stipančić: Balkanac, mirno!
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Intervju z Igorjem Zabelom
- Robert Alagjozovski, Barbara Borčić & Urška Jurman: Intervju z Edo Čufer
- Urška Jurman: Intervju sa Rašom Todosijevićem
- Nebojša Jovanović: Zbogom, g. Harker! Dobrodošli na krovu, g. bauMax!
- Suzana Milevska: Štirje obliži za igro sveta: teorija iger in umetniška praksa na Balkanu
- Miško Šuvaković: Biopolitičko tumačenje otvorene potencijalnosti balkanske umetnosti ili jedno privremeno izvođenje evropskih identiteta kroz konkretne kustoske taktike
- Alen Ožbolt: Učinkovito globalno čiščenje
- Erden Kosova: Pogovor z Vasifom Kortunom
- Urška Jurman: Intervju z Viktorjem Misianom
- Kaj storiti z "Balkansko umetnostjo"? - Posvet (Ljubljana, 2003)
Povzetki s posveta:
Mitja Velikonja
Igor Zabel
Rastko Močnik
Borut Vogelnik

SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana bo 15. septembra 2005 v okviru otvoritvenega programa 9. istanbulskega bienala predstavil četrto številko občasnika za sodobno umetnost PlatformaSCCA.

Predstavitev bo potekala v okviru dogodka:
Publication Launches and Happy Hour, 15. september, od 18. do 19.30, Antrepo no. 5
- Maria Lind & Liam Gillick, Curating With Light Luggage, Ed By Liam Gillick And Maria Lind, Revolver Archiv Für Aktuelle Kunst, 2004
- Urša Jurman & Barbara Borčić, What is to be done with "Balkan art"?
- Charles Eshe, Mutevazi Oneriler, ed. By Serkan Ozkaya
- Vasif Kortun & Erden Kosova, Szene Türkei: Abseits, Aber Tor!
- Rosa Barba, Printed Cinema
- Sener Ozmen, Istanbul Guide
- Hatice Guleryuz, Strange Intimacies

Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na Barbaro Borčić (, 041 770 348) ali Urško Jurman.

Zavod SCCA-Ljubljana, Dušan Dovč

Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, Društva nevladnih organizacij in samostojnih
ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

Program: Od 21.00 dalje

Andrej Lupinc - Lupo: V osmih minutah okoli sveta, glasba: Buldožerji, U-matic, TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8:20

Sašo Sedlaček: Piknik na deponiji, DVD, Ljubljana 2004, 8:57

Neven A. Korda: Reinkarnacija na prepariranem monitorju, videoobjekt, 2005.

Damijan Kracina in Katarina Toman Kracina: Marmelada, DVD, Ljubljana 2004, 4 min.

21.30-22.30
Videodokument
Internet Portfolio
Svet umetnosti
Artservis

Dogodek v Projektni sobi je del prireditev ob 12. obletnici AKC Metelkova mesto.

Vabljeni!

Ljubljana, 30. 8. 2005
VIDEOSPOTTING V ESTONIJI

Na seminarju z naslovom "Zasebno-javno", ki je od 5.-15. avgusta 2005 potekal kot del mednarodnega simpozija PostsovkhoZ5 v mestecu Mooste na jugu Estonije, je Barbara Borčić prikazala dveurni tematski video program umetnikov iz slovenskega prostora.

Z novejšimi video deli, ki se dotikajo teme zasebno-javno na različne načine, so se predstavili Zemira Alajbegović, Marko A. Kovačič, Damijan Kracina, Zmago Lenardič, Andrej Lupinc, Marija Mojca Pungerčar, Sašo Sedlaček.

PostsovkhoZ5
Mednarodni simpozij PostsovkhoZ5 je v ruralno-urbanem okolju, tipičnem za sovjetske republike, že petič po vrsti pripravila neprofitna organizacija MoKS, ki jo vodita umetnika Evelyn Müürsepp in John Grzinich, ki je bil pred leti aktiven v Sloveniji, zlasti v okviru Ministrstva za eksperiment na Radiu Študent in festivala hEXPO. Simpozij PostsovkhoZ5 ima vsako leto drugačno formo in osnovno temo. Zanimanje zanj je vsako leto večje, tako da organizatorji skrbno izbirajo udeležence. Ti prihajajo iz vsega sveta, od Kanade, ZDA in Japonske do Poljske, Nemčije, Velike Britanije, Avstrije, Litve, Latvije, Finske, Estonije in Slovenije. Od tu sta s projektom-raziskavo z naslovom "The Case of MoKS in Mooste" sodelovala Rene Rusjan in Boštjan Potokar. Vseh deset dni simpozija sta dokumentirala dogajanje na simpoziju in intervjuvala organizatorje in udeležence ter vse skupaj zmontirala v "video dveh planov", ki sta ga zavrtela zadnji dan simpozija. Zadnja dva dneva namreč vsi udeleženci predstavijo svoj projekt, ki je vseh deset dni nastajal na različnih lokacijah po naselju ali pa kot bolj intimen in javnosti skrit eksperiment.

Rene Rusjan in Boštjan Potokar, The Case of MoKS in Mooste, video projekt	Rene Rusjan in Boštjan Potokar, The Case of MoKS in Mooste, video projekt
MoKS, Mooste	Takaši Ikezawa, Širakawa Masahiro in Hiroši Egami
Maksims Šentelev in Ivars Smits iz Latvije v studiu	Magda Bielesz, Igraj moje življenje, delo na poslikavi silosa
Marisa Jahn, delavnica izdelave murala na delavskem bloku	Thomas Jonsson, Sraka, trgovina
Takaši Ikezawa, ťogledaloŤ v ribniku	Širakawa Masahiro, Vrata duha
Širakawa Masahiro, Vrata duha	Takaši Ikezawa, Uravnoteženost
Petri Eskelinen in Juhana Moisander, Skupni spomin	Petri Eskelinen in Juhana Moisander, Skupni spomin
Sibylleneeve in Kadri Kainulainen, performans ťdeli telesa na prodajŤ

Zasebno-javno
Tematski program je nastal v okviru projekta Videospotting, produkcije in predstavitev kuriranih tematskih in preglednih programov video umetnosti.
Dolžina: 1:42:28
Kuratorka: Barbara Borčić
Produkcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana, 2005

Program :
Zemira Alajbegović: Hitro počasi
Beta, ZANK, 2004, 11:47
Andrej Lupinc: V osmih minutah okoli sveta
glasba: Buldožerji, U-matic, TV Slovenija & A. L., Ljubljana 1990-2000, 8:20
Damijan Kracina & Katarina Toman Kracina: Marmelada
DVD, Ljubljana 2004, 4 min.
Marija Mojca Pungerčar: Portable Home
Beta, Ljubljana 1996, 8:42
Zmago Lenardič: Big Blue Subway
VPK & White Balance, New York-Ljubljana 2000, 12:42
Sašo Sedlaček: Piknik na deponiji
DVD, Ljubljana 2004, 8:57
Marko A. Kovačič: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija
DVD, Ljubljana 2003, 48 min.
Več informacij:
Videospotting: http://www.ljudmila.org/scca/vid_slo.htm
MoKS: http://mooste.ee

ARTSERVIS NOMINIRAN ZA NAGRADO SVETOVNEGA VRHA

Nagrada Svetovnega vrha za najboljše elektronske vsebine (WSA) je eden od projektov Svetovnega vrha za informacijsko družbo (WSIS). Vrh na pobudo Organizacije združenih narodov organizira Mednarodna unija za telekomunikacije (ITO), glavna dogodka pa sta srečanji v Ženevi 2003 in v Tunisu 2005. Cilj vrha je vzpodbujati tiste rabe komunikacijskih in informacijskih tehnologij (KIT), ki prispevajo k izboljšanju življenja vseh ljudi brez razlik.

WSA je nagrada, namenjena najboljšim elektronskim vsebinam. Dostopa do KIT ne razume le kot dostopa do infrastrukture, temveč tudi kot možnost aktivne uporabe KIT pri ustvarjanju elektronskih vsebin. Uveljavlja načelo kulturne raznolikosti, zato izbor najboljših vsebin poteka lokalno po posameznih državah. Prvo tekmovanje leta 2003 je pokazalo, da najboljše vsebine nastajajo razpršeno sirom sveta in ne nujno tam, kjer je največja koncentracija tehnologij. Nesporni zmagovalec WSA03 je bil projekt "Time to market" iz Senegala.

Nagrajence izbere mednarodna žirija, nominirajo pa jih izbrani strokovnjaki iz posameznih držav. Leta 2003, ko je bilo nominiranih preko 800 vsebin iz 132 držav, so se med 15 najboljših v svoji kategoriji iz Slovenije uvrstili projekti Marvin Superstore skupine Marvin/Asobi v kategoriji e-izobraževanje; projekt E-liver (Elektronska jetra) v kategoriji e-zdravje skupine Na videz in pa projekt East Art Map (interaktivni zemljevid umetnosti nekdanje Vzhodne Evrope) v kategoriji e-kultura skupine IRWIN.

Leta 2005 so projekte izbrali v selektorskem odboru, ki so ga sestavljali Peter Tomaž Dobrila (KIBLA, Maribor), Miha Krisch (ASOBI, Ljubljana), Andraž Tori (Resnična resničnost RTV Slovenija, KIBERPIPA Ljubljana), Jaka Železnikar (MLADINA, spletni umetnik, Ljubljana), Tatjana Welzer Družovec (FERI Maribor), Melita Zajc (RTV Slovenija, ISH Ljubljana, FERI Maribor).

Kot je sporočila dr. Melita Zajc, nagrada WSA izhaja iz želje, da bi nove tehnologije prispevale k boljšemu življenju vseh ljudi na našem planetu, zlasti še, da bi uporabniki novih tehnologij ne bili le potrošniki vsebin, ki so jih pripravili drugi, temveč bi elektronske vsebine tudi sami ustvarjali. Zato je pri WSA tako pomembno, da pri izboru kandidatov za nagrado sodeluje čim več ljudi, in da zajamejo vsebine, ki so jih pripravili ljudje vseh držav vseh delov sveta. Zato je veliko priznanje že sama nominacija za nagrado, saj nominirance kot najboljše v državi v svoji kategoriji uvršča med najboljše na svetu!

Tekmovanje je potekalo v osmih kategorijah: e-uprava, e-zdravje, e-kultura, e-učenje, e-znanost, e-zabava, e-poslovanje in e-vključitev (projekti, ki so posebej namenjeni k temu, da bi pritegnili ljudi, ki KIT ne uporabljajo). Platforme so lahko različne: spletne strani, cd-romi, mobilne komunikacije in seveda kombinacije večih platform. Osnovna merila so:1. kvaliteta in uporabnost vsebine; 2. enostavnost uporabe: funkcionalnost, navigacija in orientacija; 3. dodana vrednost interaktivnosti in multimedije; 4. privlačnost oblike (estetska vrednost grafike/avdia); 5. kvaliteta izdelave (tehnična realizacija). Posebej so vrednotili tudi strateški pomen za globalni razvoj informacijske družbe in dostopnost po merilih WC3.

Slovenski nominiranci so:
1.
Kategorija: e-uprava
DRŽAVNI PORTAL REPUBLIKE SLOVENIJE
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/en/portal.euprava

2.
Kategorija: e-zdravje
MED.OVER.NET
http://med.over.net/

3.
Kategorija: e-učenje
SLOVENŠČINA ZA POPOTNIKE
http://www.ff.uni-lj.si/sft/

4.
Kategorija: e-zabava
STRIP GENERATOR
http://www.thirdframestudios.com/adgame/stripgen

5.

Kategorija: e-kultura
ARTSERVIS
http://www.artservis.org

6.
VALEURTECH
http://www.valeurtech.uni-mb.si

7.
Kategorija: e-poslovanje
BOLHA
http://www.bolha.com/

8.
Kategorija: e-vključitev
KID KIBLA
http://www.kibla.si/

Več informacij:
Artservis: http://www.artservis.org/obvestilo.asp?st=35
The World Summit Award: http://www.wsis-award.org/

MARIJA MOJCA PUNGERČAR:
PROJEKTA "DRESSCODE" IN "PRED DOMAČIM PRAGOM" NA SPLETU

Marija Mojca Pungerčar deluje na na področju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledališka kostumografija), hkrati pa je tudi urednica spletnega medija Artservis (http://www.artservis.org/), ki ga izdaja Zavod SCCA-Ljubljana. Dva njena projekta sta zdaj zaživela tudi na spletu.

Projekt Dresscode je Marija Mojca Pungerčar v soavtorstvu z Veroniko Klančnik izvedla oktobra 2002 v Kiberpipi v Ljubljani. Projekt je vključeval zbiranje rabljenih oblačil in zgodb ter njihovo oddajanje novim lastnikom. Več kot sto fotografij oblek in zgodb iz kolekcije Dresscode sestavlja edinstven arhiv okusov in načinov življenja ljubljanskih meščank in meščanov na prelomu tisočletja. Zbirko na spletu dopolnjuje fotogalerija starih in novih lastnikov oblek, ne manjkajo pa niti fotografije in video iz prizorišč dogajanja v Kiberpipi.
http://www.3via.org/dresscode

Spletna stran projekta Pred domačm pragom prinaš fotografije, video-animacije in zgodbe iz ljubljanskega predmestja Grba. V projektu se umetnica ukvarja z dokumentiranjem sprememb v okolju, v katerem živi. Domačo sosesko je tri leta dokumentirala na vsakdanjih sprehodih s psom. Tako je zabeležila del lokalne zgodovine te soseske v času, ko se ta pospešeno spreminja iz delavskega predmestja v luksuzno naselje. S projektom Pred domačim pragom se je umetnica novembra 2004 predstavila v Galeriji P74 v Ljubljani. http://www.3via.org/pred_domacim_pragom

Spletna projekta sta nastala v produkciji KUD-a Trivia, ki gostuje na strežniku Ljudmile.
Marija Mojca Pungerčar je prejemnica letosnje delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS.

Slikovno gradivo: http://www.3via.org/mojca

MARIJA MOJCA PUNGERČAR:
PROJEKTA "DRESSCODE" IN "PRED DOMAČIM PRAGOM" NA SPLETU

Marija Mojca Pungerčar deluje na na področju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledališka kostumografija), hkrati pa je tudi urednica spletnega medija Artservis (http://www.artservis.org/), ki ga izdaja Zavod SCCA-Ljubljana. Dva njena projekta sta zdaj zaživela tudi na spletu.

Projekt Dresscode je Marija Mojca Pungerčar v soavtorstvu z Veroniko Klančnik izvedla oktobra 2002 v Kiberpipi v Ljubljani. Projekt je vključeval zbiranje rabljenih oblačil in zgodb ter njihovo oddajanje novim lastnikom. Več kot sto fotografij oblek in zgodb iz kolekcije Dresscode sestavlja edinstven arhiv okusov in načinov življenja ljubljanskih meščank in meščanov na prelomu tisočletja. Zbirko na spletu dopolnjuje fotogalerija starih in novih lastnikov oblek, ne manjkajo pa niti fotografije in video iz prizorišč dogajanja v Kiberpipi.
http://www.3via.org/dresscode

Spletna stran projekta Pred domačm pragom prinaš fotografije, video-animacije in zgodbe iz ljubljanskega predmestja Grba. V projektu se umetnica ukvarja z dokumentiranjem sprememb v okolju, v katerem živi. Domačo sosesko je tri leta dokumentirala na vsakdanjih sprehodih s psom. Tako je zabeležila del lokalne zgodovine te soseske v času, ko se ta pospešeno spreminja iz delavskega predmestja v luksuzno naselje. S projektom Pred domačim pragom se je umetnica novembra 2004 predstavila v Galeriji P74 v Ljubljani. http://www.3via.org/pred_domacim_pragom

Spletna projekta sta nastala v produkciji KUD-a Trivia, ki gostuje na strežniku Ljudmile.
Marija Mojca Pungerčar je prejemnica letosnje delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS.

Slikovno gradivo: http://www.3via.org/mojca

MUZEJ PREMODERNE UMETNOSTI

Marko Jakše: Premoderni tepihi
Muzej premoderne umetnosti
Sp. Hotič 19, 1270 Litija
2. julij - 20. avgust 2005
Otvoritev: sobota, 2. julij, ob 20. uri

Muzej premoderne umetnosti v Sp. Hotiču predstavlja razstavo slik Marka Jakšeta 'Premoderni Tepihi'. Otvoritev bo v soboto 2. julija ob 20. uri. Razstava bo odprta do 20. avgusta 2005.

Marko Jakše se tokrat predstavlja z najnovejšimi deli, hkrati pa zaključuje dolgoletni slikarski opus drame o Marjetici. Premoderni Muzej z veseljem gosti priznanega odličnega sodobnega umetnika. 'Štala', predelana v razstavni prostor, je slikarju izziv v odnosu do slike. V ta namen bo stene premazal z glino in jih prilagodil zgodbam svojih slik. Kravje mukanje bo tokrat nadomestila elektronska glasba v izvedbi DJ-a. Marko Jakše želi s to razstavo sodelovati pri uveljavitvi muzeja, hkrati pa je v likovnem dialogu s premodernimi umetniki.

Njih narava je klasični slikarski izraz genialnosti, humornosti in banalnosti, ki jo slikajo na karton, platno, Jakše pa tudi na zavržene tepihe. Skupno jim je tudi okolje; kmetija, na kateri stoji Premoderni Muzej, je polna najrazličnejših živalic in rastlinic od kmečkih
lastovic do marjetic.

Na otvoritvi bodo obiskovalci deležni protokolarne promenade kmečkih konjev in Muzeju premoderne umetnosti zvestih Hotiskih pevcev. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.

Kontakt:
Tomaz Dernovšek-Vinči
031 570 052

Naslov:
KUD Muze premoderne umetnosti
Sp. Hotič 19, 1270 Litija

Muzej premoderne umetnosti ima odprta vrata za oglede v sredo, soboto in nedeljo od 10. do 20. ure.Zunaj tega urnika se lahko najavite na GSM: 031 570 052 (Vinči)

Muzej Premoderne Umetnosti ima svoje spletno mesto v okviru projekta
Internet Portfolio Zavoda SCCA-Ljubljana: www.premoderno.com

Slikovno gradivo na: www.premoderno.com/jakse/vabilo.jpg

Ljubljana, 27. 6. 2005

Neven Korda: DVA
plesno medijska igra
Grad Kodeljevo, Ljubljana
torek 28. junija 2005 ob 22. uri

V torek, 28. junija, bo na gradu Kodeljevo izvedena nova plesno medijska igra
DVA avtorja Nevena Korde. Predstava bo umeščena v komunikacijski dogodek, ki
je darilo predstavi dveh ljubljanskih medijskih umetnikov Luke Dekleva in
Luke Prinčiča.

Pred in po predstavi smo organizirali prijetno atmosfero, ki jo bosta ustvarila pomembna akterja ljubljanske medijske scene.

DVA je celovečerna predstava plesnega in raziskovalnega gledališča, ki kaže
stanja resničnosti v večnivojski gledališki stvarnosti:
- igralska izvedba v konkretnem prostoru,
- istočasna transmisija na zvočnike in ekrane,
- računalniška manipulacija s pretočnimi podatki in
- manipulacija s časom.

Tudi v igri DVA, kot v prejšnji gledališki predstavi Beri me za naprej
(2002) in v plesnem performansu Pisma iz sedanjosti (2004), temelji
resničnost medijsko manipulirane stvarnosti na zares doživeti in vrhunsko
izpeljani igri pred občinstvom. To so totalne predstave gibanja, prostora,
svetlobe, barve, zvokov. Predstave v katerih nosilci pomenov lahko prosto
zamenjujejo svoja mesta. To je revno gledališče. Sodobno revno gledališče.
Brez mistifikacij, ali bolj natančno, z drugačnimi mistifikacijami. Ogledal
ni, so samo ekrani.

Ne pozabi na željo
Mož in žena. Mati in nekdo. Oče in hči. Slovanski oče in njegova hči ...
zdaj sta spet tukaj, tik preden zgineta s površja dogodkovnega. In spet
zdaj, in spet tukaj. Razmišljata o igralstvu, o igri. O vživljanju. O
uživanju. Stik. Dveh teles. Tesni stik. Vztrajanje v negibnosti. To
vztrajanje je umeščeno v pretočno medijsko okolje. Skupaj ustvarjata večjo
sliko, ki pulzira v interakciji negibnega in migotajočega. Sta konkretna
človeka umeščena v svoj medijski in časovni odsev. Njun gib je konkreten. Je
samostojen užitek in tudi objekt pri ustvarjanju spektakla.

Pri izdelavi spektakla sta se stalni skupini manipulatorjev zvoka in slike
(Borut Kumperščak, Slavko Glamočanin in Aljoša Rot) tokrat pridružila Luka
Prinčič, glasbeni programer in Luka Dekleva, fotograf in vizualni umetnik.
Oblikovalec luči je Miran Šuštaršič, direktor kamer pa Matjaž Mrak. Podobo
scene in plesalcev sta kreirali Irena Mrhar in Meta Bizjan (OFF).

V drugih sobanah gradu Kodeljevo bo pred, po in med predstavo postavljen
dogodek, ki je >prosta improvizacija, kot eho, odmev na [še ne doživete]
vtise pred in po prestavi, ko se avdio-vizualnost ne prekine kot pljusek
ploska občinstva, ali prižig luči spektalka, temveč je bolj zvesta procesu
ustvarjanja, ko se predstava, kot naprimer DVA, prične že davno prej in še
zdaleč ne konča, ko gledalci oddidejo. Dogodek je torej globok in iskren
vdih pred, in izdih po.< (Luka Prinčič)

Luka Dekleva bo postavil Interaktivno video manipulacijo:
Play.vj je interaktivna multimedijska inštalacija, ki vabi obiskovalce k
spreminjanju njene zvočne in slikovne vsebine. Vmesniki so sestavljeni tako,
da gledalcu omogočajo interakcijo s povsem preprostimi telesnimi gestami:
gledalec bo lahko s premikom roke ali pa stiskom senzorja upravljal z audio
in video parametri, ki jih bo določil avtor.
Luka Prinčič pa Zvočno prostorsko intervencijo:
Dva konstrukta, postavitvi, skorajda tehno-spiritusa, ki Te z digitalnim
iskalom bereta, torej vidita, postavljata v vizualno polje, [mogoče pa res]
eno ženska, drugo moški, in prevajata (interpreter/compiler) Tvoje gibanje,
bližino, pogled, v zvočno govorico, skozi algoritem silikonske naključnosti,
blebetanje ali pravi nagovor (dialog?), in se tako odzivata,
nepredljidljivo, igrivo ali nasilno, na Tvojo prisotnost, bitje, erotiko.

Neven Korda
Videast z dolgo in raznoliko video izkušnjo se zadnjih nekaj let pri
ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo
interakcijo videa in računalniško posredovanje. Vizualist Barbato Kanak.

Igor Sviderski
Uveljavljeni plesalec, koreograf in plesni pedagog.

Rosana Hribar
Plesalka in koreografinja sodobnega plesa, članica Plesnega teatra
Ljubljana. Njen opus obsega številne predstave, v katerih je sodelovala s
koreografi in režiserji doma in v tujini. Je ustvarjalka, ki je v zadnjih
letih ustvarila kar nekaj lastnih projektov, med njimi tudi nagrajeno
predstavo iz leta 2003 - Ana is the name of the Rose (nagrada Povodni mož).

OFF
Meta Bizjan in Irena Mrhar sestavljata ustvarjalno dvojico One Fiction
Factory od leta 1990. Kot kostumografki, stilistki, oblikovalki maske,
nakita in bodypaintinga, sodelujeta z različnimi avtorji, skupinami in
institucijami.

Miran Šuštaršič
Uveljavljeni oblikovalec luči. Mojster atmosfer in sanjskih podob.

Matjaž Mrak
Svobodni snemalec/kamerman za TV produkcije (dokumentarni, igrani program,
prenosi v živo), ter za industrijske, propagandne, izobraževalne,
dokumentarne filme. Avtor dokumentarnih, eksperimentalnih in igranih filmov.
Vodja video delavnic doma in v tujini.

Aljoša Rot
Zelo rad dolgo in dobro spi. V prostem času sestavlja gibljive slike in
zvočne oblike.

Slavko Glamočanin
Programer, 3D animator in elektronski glasbenik/vizualist, LOGIK/VJ22.

Borut Kumperščak
Realizator multiaplikativnih živih dogodkov, vizualist, VJ707.

Luka Dekleva
Fotograf in vizualist. član društva Codeep, kjer kot Videast nastopa in
oblači prostor v video sliko, organizira video delavnice in seminarje ter
ustvarja kot umetnik.

Luka Prinčič
Glasbeni programer. Nastopa kot DJ Nova Viator. Soustvarjalec projekta
Zarobotko, ki raziskuje dans work kot prizorišče političnega.

Avtor: Neven Korda
Koreografija in ples: Rosana Hribar in Igor Sviderski
Oblikovanje prostora, kostumov in maske: One Fiction Factory (Meta Bizjan in
Irena Mrhar)
Oblikovanje luči: Miran Šuštaršič
Direktor kamer: Matjaž Mrak
Zvočne slike: Aljoša Rot in posebni gost Luka Prinčič
Video manipulacija: Borut Kumperščak, Slavko Glamočanin, Neven Korda, ter
posebni gost Luka Dekleva

Objekt Lumina nam je prijazno sposodil Gregor Lorenci, Borut Savski pa svoje
črne škatle za manipulacijo zvoka. Brane Ždralo nam je izdelal MIDI video
ruter, Samo Ljubešič je prijazno svetoval pri zvočnih povezavah. Dodatne
video kamere so nam prijazno posodili Marko Kovačič, Galerija Škuc. Hvala
Janu Babniku za prijazno pomoč pri realizaciji projekta na gradu Kodeljevo.

Produkcija: Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana 2005
Producentka: Marcela Okretič
Koprodukcija: ZSKZ, Zavod K 6/4, Zavod SCCA-Ljubljana, Zavod ZANK

Projekt sta podprla:
Ministrstvo za Kulturo RS in Mestna občina Ljubljana

Kontakt:
Marcela Okretič: 041 250 830
Neven Korda: 041376283

Čisto umazano

24. junij-22. julij 2005
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

Otvoritev v petek, 24. junija 2005, ob 20. uri.

SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana že osmo leto vodi Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost. Program Svet umetnosti sestavljajo: tečaj za kustose sodobne umetnosti s sklepno razstavo, serija javnih predavanj, seminar iz pisanja o sodobni umetnosti in zbornik.

Naslov letošnje razstave čisto umazano namiguje na dvoumnosti in paradokse, ki jih vzbuja izhodiščna tema - osebna higiena.

Tečajniki oz. kustosi razstave, Ivana Bago, študentka umetnostne zgodovine in angleščine iz Zagreba, Miha Colner, absolvent umetnostne zgodovine, Ida Hiršenfelder, absolventka sinologije in teologije, Monika Ivančič, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture, Nina Kodrič, absolventka kulturologije, Mojca Manček, kulturologinja, in Tanja Pavlič, študentka umetnostne zgodovine (iz Slovenije), so koncept razstave oblikovali na podlagi raziskovanja slovenskega umetnostnega teritorija zadnjih desetih let, pa tudi prečiščevanja, argumentiranja, konsenzov in prilagajanj stališč, ki izhajajo iz njihovih različnih izkušenj in znanj. Prizadevanja tečajnikov sta mentorsko podprla in usmerjala Nevenka Šivavec, kustosinja Likovnega salona Celje, in Alen Ožbolt, likovni umetnik in publicist.

"Ta navidezno banalen pojem postane, ko o njem razmišljamo, močno sugestiven. Govorimo o telesni, moralni ali mentalni higieni, kar ustreza čiščenju in očiščevanju fizičnega, duhovnega oziroma družbenega telesa. Pri tem ne moremo mimo vprašanja, v kakšni meri so te higiene intimne in koliko so podvržene družbenim in kulturnim normativom. Večplastna je tudi metaforična moč besed čistoča in umazanija. Umivamo roke, peremo možgane, čistimo jezik, brišemo spomine. Dezinfeciramo sebe in okolje. čistoča in umazanija se povezujeta z lepoto ali boleznijo. Povezujeta se s človeškim telesom in njegovim okoljem. Z mikro in makro higieno. Nasprotna sta si, pa vendar živita v simbiozi. Ugotovimo lahko, da velik del človekovega vsakodnevnega bivanja pa tudi filozofskega razmisleka zaseda preokupacija s to tematiko. Torej ni nenavadno, da se problematiziranje higiene, bodisi konkretno bodisi subtilno, pogosto pojavi tudi v umetniških delih," so bila izhodišča mladih, bodočih kustosov.

Na razstavi bo predstavljen izbor slovenskih umetnikov in umetnic, ki so dejavni v zadnjem desetletju. Sodelovali bodo: Martin Bricelj, Damijan Kracina, Maja Licul in Metod Vidic, mimikrija, Mirjam Marussig, Alenka Pirman, Tadej Pogačar, Lada Cerar in Sašo Sedlaček, Primož Seliškar, Tanja Vujinovi? in Zvonka Simčič, Alenka Spacal, Polona Tratnik. Izbrana dela bodo pokazala na raznolikost odnosov do čistoče in umazanije, do svojega telesa, drugih živih bitij, naravnega, kulturnega in političnega življenjskega okolja.

Več informacij o razstavi:
čisto umazano / Pretty Dirty (http://www.worldofart.org/prettydirty)

Razstavni projekt: SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana

V sodelovanju z: Galerija Škuc (http://www.galerija.skuc-drustvo.si)

Razstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://www.kultura.gov.si/); MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost (http://www.ljubljana.si/); Krka, d. d. (http://www.krka.si/si); Zdravstveni dom Zagorje (http://www.zd-zagorje.si); Snaga, Ljubljana (http://www.jh-lj.si/index.php?p=7); Lush, d. o. o. (http://www.lush.hr)

STUDIO 6
Guljnara Kasmalijeva in Muratbek Džumalijev
nedelja, 26. junij 2005, ob 11.00
Projektna soba SCCA
Metelkova 6, Ljubljana

ODPOVED STUDIA 6!
Zaradi zapletov s prehodom Shengenske meje
naših dveh gostov iz Kirgizije,
Guljnare Kasmalijeve in Muratbeka Džumalijeva,
napovedani Studio 6 v nedeljo, 26. junija 2005 ob 11. uri,
žal odpade.

Tokratna gosta STUDIA 6 bosta kirgizijska umetnika Muratbek Džumalijev
in Guljnara Kasmalijeva. Govorila bosta o lastni umetniski praksi v
okviru sodobnega kirgizijskega in srednjeazijskega prizorišča zadnjega
desetletja. Predstavila bosta situacijo in organizacije, ki se v tem
delu sveta ukvarjajo s sodobno umetnostjo od zgodnjih 90-ih, ko so se
novonastale srednjeazijske države (Kirgizija, Kazakstan, Uzbekistan)
začele med seboj povezovati in se zlasti v zadnjih letih uspešno
vključile v mednarodni svet sodobne umetnosti.

Najopaznejši nastop umetnikov iz teh držav je gotovo predstavitev v
okviru Paviljona Srednje Azije na letosnjem Beneškem bienalu, ki jo je
kuriral Viktor Misiano. Na njej Guljnara Kasmalijeva in Muratbek
Džumalijev predstavljata video instalacijo z naslovom >Transibirske
amazonke<. Delo razkriva izkušnje in razloge za vedno bolj pogosto
prakso tihotapljenja kitajske robe s transibirsko železnico v
kontekstu kirgizijske sodobne družbe.

V Sloveniji smo njun video >Sedem pogledov na goro Yety-Oguz< lahko
videli na razstavi Narave 2 v Bežigrajski galeriji 2 v okviru
Računalniskega festivala, pravkar pa sodelujeta tudi na ljubljanskem
26. grafičnem bienalu, in sicer v okviru izbora novosibirske ustanove
Novosibirskaja Biennale sovremennoj grafiki.

Ena najopaznejših organizacij v Biskeku, ki kaže na samoorganiziranost
umetnikov, je leta 2002 ustanovljen center ArtEast, v okviru katerega
sta poleg ostalih umetnikov aktivna Muratbek Džumalijev in Guljnara
Kasmalijeva tudi kot organizatorja dogodkov. Center je januarja letos
pripravil prvo delavnico video umetnosti, ki jo je na predlog Zavoda
SCCA-Ljubljana vodil Miha Vipotnik.

Priložnost bomo imeli videti nekatere njune projekte in projekte
drugih umetnikov, zlasti performanse, instalacije in video.

Slikovno gradivo najdete na: http://www.scca-ljubljana.si/img/kirgiz/

Kirgiz_1 jpg : Muratbek Džumalijev in Guljnara Kasmalijeva: >Sedem
pogledov na goro Yety-Oguz<, video, 2 min, 2005

Kirgiz_2 jpg: Muratbek Džumalijev in Guljnara Kasmalijeva:
>Transibirske amazonke<, videoinstalacija, 2004

Več o aktivnosti umetnikov in centra ArtEast:
http://arteast.host.net.kg

STUDIO 6

Je program, ki ga je lani zasnoval SCCA-Ljubljana in se izvaja v
Projektni sobi. Spodbuja diskusije o sodobni umetniški praksi,
vzpostavlja konstruktivno sodelovanje med akterji sveta umetnosti,
ponuja prostor za izvedbo umetniških akcij in omogoča njihovo
refleksijo.

STUDIO 6 predstavlja in iniciira umetničke akcije, razstave,
performanse in pogovore z umetniki, kustosi, kritiki in teoretiki.

S tem projektom se Zavod SCCA-Ljubljana vključuje v permanentni
program >Festivala stalne grožnje - Poletje v Mali šoli< AKC Metelkova
mesto.

Videodokument predstavljen na naslovnici in treh straneh revije Balkon

Pionirski projekt Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru / Video Art in Slovenia 1969-1998 je doživel še eno mednarodno priznanje.

V madžarski reviji za umetnost Balkon (No.3/2005) je izšla doslej najobsežnejša predstavitev Videodokumenta z naslovom "The Thirty Years of Slovene Video", ki jo je pripravil budimpeštanski raziskovalni center Artpool in spisala in z reprodukcijami opremila mlada kritičarka Agnes Ivacs.
Med drugim ugotavlja: "The editors created a specialized textbook for (future) specialists who can rely on it when researching and analyzing contemporary video art."

Gradivo o video umetnosti pri nas je od leta 2003 neposredno dostopno uporabnikom iz mednarodnega prostora (umetnikom, kustosom, organizatorjem, piscem itd.) tudi na internetu (www.videodokument.org ), kar poleg predstavitev projekta, projekcij video programov in predavanj širom po svetu še naprej obeta, da bo zanimanje za video ustvarjalnost v Sloveniji naraslo in se bo število sodelovanj slovenskih avtorjev na svetovnih festivalih in v knjižnih pregledih še povečalo.

Videodokument: Video umetnost v slovenskem prostoru / Video Art in Slovenia 1969-1998

Ta obsežen raziskovalen, arhivarski in dokumentacijski projekt sestavljajo katalog z dokumentacijo, knjižica esejev in cederom, izdani v letih 1999-2001 in interaktivna spletna stran, ki smo jo postavili leta 2003.

S tem je Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana postal organizacija, ki se sistematično in kontinuirano ukvarja z vlogo in pomenom video umetnosti v našem prostoru, jo dokumentira in predstavlja doma in v tujini ter se povezuje s sorodnimi ustanovami po svetu.

Videodokument je v tem času postal nepogrešljiv del izobraževalnega procesa v slovenskem šolskem sistemu: je priporočena dodatna literatura za učenje in študij in učni pripomoček za poučevanje o video umetnosti na vseh ravneh izobraževanja, od osnovne šole do srednjih šol in fakultet humanističnih, družboslovnih in medijskih študijev.

Predstavili - in ob tem predvajali pregledne in tematske video programe - smo ga že širom po svetu, med drugim tudi v Baslu, Beogradu, Oslu, Erevanu, Vidmu, Almatiju, Gradcu in na Dunaju, pa tudi na Akademiji za likovno umetnost, Filozofski fakulteti in na ISH - Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani.

Videodokument CD-ROM je na 7. mednarodnem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru dobil prvo nagrado v kategoriji najboljšega interaktivnega dela v elektronskem mediju. Uspešno se je vključil tudi na CD-ROM multimedijskega natečaja EuroPrix 2001 in bil v tem okviru predstavljen na Frankfurtskem knjižnem sejmu in v Lizboni.

Več informacij o Videodokumentu:
http://www.videodokument.org/

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 431 83 85, Fax: (01) 430 06 29
http://www.scca-ljubljana.si
Kontakt: Dusan Dovc (production.manager@scca-ljubljana.si)

Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, Društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

naslovnica.jpg
kazalo.jpg
besedilo.jpg

Marko A. Kovačič, kipar, performer, videast in glasbenik, je v zadnjem času zlasti poznan kot veliki zagovornik in skrbnik civilizacije Plastosov ter vodja VIS Zlati Kastrioti.

Od 24. do 28. maja 2005 je na zunanjem prizorišču v okviru Hevreke 2005 na ogled njegova umetniška inštalacija z naslovom Šah mat. Šahovsko polje so zavzele figure, narejene iz odpadle tehnologije: monitorjev, računalnikov...

Damijan Kracina, kipar, intermedijski umetnik in voditelj spletnih projektov Zavoda SCCA-Ljubljana, redno sodeluje na mednarodnih razstavah in projektih sodobne umetnosti v Sloveniji in tujini.

Od 24. do 28. maja 2005 sta na odru Telecentra v okviru Hevreke 2005 na ogled njegovi video deli Galapagos in Ape Boys.

Galapagos
5.30 min, DVD, 2005
Avtorja: Damijan Kracina in Vladimir Leben
Kamera, video montaža: Dino Schreilechner

Ape Boys
15 min, DVD, 2004
Avtorja: Damijan Kracina in Vladimir Leben

Sejem informacijsko-komunikacijske tehnologije Hevreka 2005 (www.hevreka.si) poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Hevreka 2005 želi med drugim povezati umetnike in njihova dela s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Izbrani umetniki reflektirajo informacijsko družbo in ekološko problematiko, kar je za slovenski prostor, v katerem še ni urejenega odpadnega prostora za odpadke informacijsko-komunikacijske tehnologije, še posebej aktualno.

Umetniki se predstavljajo z inštalacijami iz odpadnih materialov informacijsko-komunikacijske tehnologije in videi, ki se ukvarjajo s tematiko novih tehnologij ali ekološko problematiko odpadnih prostorov za te tehnologije.

Spremljevalni umetniški program pripravlja Atelje 29.

---------------------------------------------------------------------
Več informacij o delu Marka A. Kovačiča:
http://www.ljudmila.org/scca/mare/

Več informacij o delu Damijana Kracine:
http://www.kracina.com

---------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 431 83 85, Fax: (01) 430 06 29
http://www.scca-ljubljana.si
Kontakt: Dušan Dovč (production.manager@scca-ljubljana.si)

---------------------------------------------------------------------

Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, Društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

Projektna soba Zavoda SCCA-Ljubljana
(Metelkova 6, Ljubljana) je prostor,
v katerem se odvijata dva programa za sodobno umetnost.

Prvi program, Studio 6, obsega umetniške akcije, razstave, performanse in pogovore z likovnimi ustvarjalci, kustosi, kritiki in teoretiki. Studio 6 spodbuja diskusijo o sodobni umetniški praksi, vzpostavlja konstruktivno sodelovanje med različnimi profili v svetu umetnosti (umetniki, kustosi, kritiki, teoretiki), ponuja prostor za izvedbo umetniških akcij in omogoča njihovo refleksijo. Studio 6 vzpostavlja poljavno dialoško situacijo in spodbuja prakso diskusij, za katere v slovenskem prostoru ni tradicije.

Drugi program, Brez žebljev in podstavkov, obsega predstavitve sodobnih avtorjev, ki delujejo predvsem znotraj domene sodobnih digitalnih medijev. Avtorji za svoje predstavitve uporabljajo različna orodja za izdelavo spletnih strani in programsko opremo, ki omogoča prezentacijo na računalniških zaslonih in projekcijah. Projektna soba je opremljena z vso potrebno tehnologijo, da Brez žebljev in podstavkov ne postanejo zgolj novo "galerijsko" javno prizorišče, v katerem bi bila sodobna umetnost v največji meri odvisna od višine in barve sten.

V okviru obeh programov Neven Korda pripravlja multimedijsko predavanje Obramba videa - pot osamitve.

Multimedijsko predavanje
Neven Korda: Obramba videa - pot osamitve

Četrtek, 26. maja, ob 21. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Predavanje v okviru projekta Dnevnik vizionarja bo posvečeno razvijanju projekta ZANKA, ki zajema video stvari iz obdobja FV Videa v osemdesetih in video dela iz samostojne poti Zemire Alajbegović in Nevena Korda v devetdesetih. (http://www.ljudmila.org/scca/ip/zanka).

ZANKA je potvarjanje zgodovine / široko dostopen arhiv / redefiniranje medija / soočenje videa in interneta / želja videa, da se predstavi kot nekaj materialnega.

Restavracija umetnosti je ponavadi tehnološki pojem, rekonstrukcija pa politični.
Video je zlivanje različnih tehnik.
Video je postopek, v katerem se iz pretežno že oblikovanih, samih sebi zadostnih struktur, končnih oblik in pomenov z razbijanjem, metamorfozo, razstavljanjem ustvari nova celota.

Postaviti medij med sebe in svet. Postaviti sebe med sanje in resničnost.

100 % ČISTI VIDEO
Neven Korda ima neodvisno čisto video prakso. Raziskuje, prakticira, beleži, izvaja in časti čisti video. Vedno in povsod rad govori o svoji široki uporabi videa - od video instalacij do TV podob in pripovedovanja zgodb: "Ustvarjen sem za video."

Producent: Zavod SCCA-Ljubljana
Koproducenta: Zavod ZANK in Zavod K 6/4
Projekt podpirata: Ministrstvo za kulturo in MOL

Več...

Obveščamo vas o aktivnosti naših sodelavcev.

Damijan Kracina in Vladimir Leben: Animal Tour

Otvoritev razstave, ki je del mednarodnega intermedijskega projekta Animal Tour, bo v četrtek, 12. maja 2005, ob 20.uri v Okroglem stolpu škofjeloškega gradu.

Tiskovna konferenca, ki bo zatvorila razstavo v Škofji Loki in pospremila njen odhod v Split, bo v torek, 17. maja 2005, ob 12. uri v Okroglem stolpu škofjeloškega gradu.

Vabimo vas na otvoritev intermedijske razstave in tiskovne konference, ki predstavljata začetno točko mednarodnega umetniškega projekta Animal Tour, v katerem sodelujejo umetnika Damijan Kracina in Vladimir Leben ter kustos celotnega projekta Tevž Logar. Projekt Animal Tour je rezultat uspešnega medkulturnega sodelovanja Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine, in ateljeja CLOBB s splitsko galerijo Ghetto in njenim umetniškim vodjo Željkom Jermanom.

Projekt Animal Tour je naziv projekta, ki vključuje dve intermedijski razstavi (v Okroglem stolpu škofjeloškega gradu in v splitski galeriji Ghetto), transport del med enim in drugim razstaviščem, izdajo tematske publikacije in objavo celotne dokumentacije projekta na posebni spletni strani.
Intermedijski razstavi sta preplet umetniških del dveh umetnikov, ki se navdušujeta in črpata svoje ustvarjalno početje iz prirodoslovnih ved, biologije, genetike in skozi celostno postavitev prikazujeta različne primere flore in favne sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Umetnika nas poskušata nenasilno in humorno ozaveščati o ogroženosti tega sveta. Avtorja bosta predstavila novo serijo svetlobnih objektov, risb, skulptur, multiplov in videodel in tako nadgradila projekt Galapagos, ki je bil izveden v ljubljanski galeriji Alcatraz oktobra 2004.

Transport umetniških del iz Škofje Loke do Splita je del koncepta projekta Animal Tour, ki se navezuje na Darwinovo evolucijsko teorijo in njegovo potovanje na Galapaške otoke.

Tematska dvojezična publikacija bo vsebovala relevantne tematske tekste Janija Pirnata, tekst umetniškega vodje galerije Ghetto Željka Jermana in tekst kustosa projekta Tevža Logarja.

Spletna stran www.animaltour.org je sklop, ki bo posamezne dele projekta Animal Tour povezala in omogočila dostopnost projekta širši publiki. Na spletni strani bodo objavljeni teksti, vizualni material, biografije sodelujočih, dokumentacija projekta in druge informacije o projektu.

Projekt Animal Tour je torej celosten projekt, katerega posamezni sklopi lahko delujejo samostojno, optimalni učinek pa je seveda dosežen le ob pogledu na celoto. Vsekakor je potrebno izpostaviti medkulturno sodelovanje, ki bogati posameznike, udeležene v projektu, sodelujoče institucije in ne nazadnje mesta, v katerih projekt Animal Tour poteka in s tem krepi podobo mesta na zemljevidu kulture in umetnosti.

Dodatne informacije:
Tevž Logar
GSM: 041 367 425
E-mail: tevz.logar@kss-loka.si

Slikovni material najdete na: www.animaltour.org
Animal Tour je razstavni projekt Zavoda O, zavoda škofjeloške mladine v sodelovanju z Loškim muzejem in galerijo Ghetto v Splitu.

SCCA, Zavod za sodobno umetnost - Ljubljana je neprofitna organizacija, ki izvaja produkcijske, raziskovalne, izobraževalne in informacijsko-svetovalne programe, namenjene akterjem na področju sodobne umetnosti in kulture. Udeležence in uporabnike sodobne umetnosti opremlja z znanji, orodji in veščinami, potrebnimi za emancipirano in reflektirano delovanje v svetu umetnosti.

Informacijska, svetovalna in posredniška dejavnost zavoda vključuje že tri programe, ki se med seboj dopolnjujejo in predstavljajo celosten informacijski in svetovalni podporni sistem: ARTSERVIS, KULTURNA STIČNA TOČKA in EVROKULTURA.
Osnovna značilnost vseh programom je brezplačno servisiranje uporabnikov, ki delujejo v slovenskem prostoru na področju kulture in umetnosti. Delujejo kot spletni mediji in fizični kontakt, vsak program pa pokriva specifično geopolitično območje:

> ARTSERVIS (www.artservis.org): Slovenija in širši mednarodni prostor (informacije o možnostih financiranja iz (ne)proračunskih virov in priložnostih za sodelovanje in izobraževanje na nacionalni in mednarodni ravni)

> KULTURNA STIČNA TOČKA (www.scca-ljubljana.si/ccp) in EVROKULTURA (www.evrokultura.org): Slovenija in evropski prostor (informacije o sofinanciranju iz proračunskih sredstev EU)

EVROKULTURA (www.evrokultura.org) je nov informacijsko-svetovalni program, ki ponuja:
- sezname in podrobne informacije o programih EU, ki omogočajo tudi sofinanciranje kulturnih projektov;
- članke o primerih dobre prakse iz Slovenije;
- komentirane povezave na druga spletna mesta informacijskih virov o programih EU in pomembnejših evropskih kulturnih mrež;
- komentarje domačih in tujih strokovnjakov na nove geo- in kulturnopolitične razmere;
- recenzije publikacij na temo evropskih programov, kulturne politike in posredniškega sektorja v kulturi;
- novice in zanimivosti s področja kulture v EU;
- ekskluzivna interaktivna tematska umetniška dela.

Seminar in delavnica
KAKO DO EVROPSKEGA DENARJA?
Celje, Nova Gorica, Koper, Ljubljana, Zagorje in Jesenice

Zagotavljanje finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo kulturnega projekta, lahko postane z EVROKULTURO lažja naloga. Kar se vam še danes zdi neizvedljiv podvig, bo postalo odlična vaja v strateškem načrtovanju in spodbuda za razvoj vaše dejavnosti. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je odprl številne nove možnosti pridobivanja finančnih sredstev - tudi za kulturo. Slovenija sodeluje v transnacionalnih programih (Kultura 2000, Media Plus, Leonardo da Vinci, Socrates, Mladina …) in ima priložnost črpanja sredstev v okviru strukturnih skladov.
Dostop do informacij je ključnega pomena za uspešno pridobivanje finančnih sredstev EU. Informacij o možnostih financiranja iz programov in skladov EU je vedno več, ni pa spletnega mesta, ki bi bilo v prvi vrsti namenjeno uporabnikom s področja kulture in umetnosti.

EVROKULTURA želi zbrati osnovne informacije prav za ta sektor in uporabnike hkrati napotiti na številne druge vire informacij (npr. nacionalne agencije, pristojna ministrstva, Evropska komisija ...). Prednost Evrokulture je, da na enem mestu ponuja vpogled v raznovrstne možnosti in spodbuja k povezovanju kulture z drugimi področji (npr. izobraževanje, informacijska družba, raziskovanje in tehnološki razvoj, turizem, regionalni razvoj ...).

PROGRAM SEMINARJA IN DELAVNICE

10.00: Uvod in predstavitev programa

10.15: I. Predstavitev spletnega medija Evrokultura
- Kaj je Evrokultura in komu je namenjena?
- Kako poiskati primeren program EU?
- Kaj morate najprej izvedeti o programu EU?
(Kakšen je namen in proračun programa? Kakšne projekte podpira? Kdo se lahko prijavi? Kako do denarja? Kje dobim dodatne informacije? Je komu v Sloveniji že uspelo?)

11.00: II. Nacionalna agencija se predstavi
- Predstavitev pristojnosti in področja delovanja agencije
- Predstavitev programa, ki kulture ne izpostavlja kot prednostnega področja
- Zakaj so projekti s kulturnimi vsebinami lahko upravičeni do podpore in koliko je takih primerov iz Slovenije?

11.45: Odmor

12.00: III. Predstavitev primera dobre prakse
- Izkušnje izvajalca uspešnega projekta

12.30: IV. S pravo strategijo od ideje do denarja
- Kaj je evropski projekt? Ali so aktivnosti, ki jih izvajamo, lahko evropski projekt?
- Kako poiskati vir financiranja EU za izvajanje projekta?
- Kaj moramo vedeti, preden se lotimo priprave projektne prijave?
- Kako izvirno projektno idejo prenesti v razpisne obrazce?
(primerjava razpisne dokumentacije različnih programov)
- Kakšna je pot od prijave do realizacije projekta?

14.00: Zaključek

Organizator si pridružuje pravico do sprememb programa.

Seminar in delavnica sta namenjena pridobivanju znanja in izmenjavi praktičnih izkušenj iz iskanja ustreznih informacij o programih in možnostih financiranja EU in pridobivanja sredstev iz teh virov.
Vabljeni managerji in administratorji v kulturi, vodje projektov, direktorji javnih in zasebnih zavodov, predstavniki društev, ki delujejo na področju kulture, javni delavci, zadolženi za kulturni sektor (občine, vladne službe), predstavniki regionalnih razvojnih agencij, ustvarjalci umetniških in kulturnih projektov, splošna javnost in mediji!

Udeležba je brezplačna, vendar je število sodelujočih omejeno, zato se čim prej prijavite!

Informacije in prijave:
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
T: (01) 431 83 85, F: (01) 430 06 29
E-mail: info@scca-ljubljana.si
Kontakt: Dušan Dovč, Mateja Lazar
Prijave: Sonja Rotar

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA MEDNARODNO KULTURNO SODELOVANJE

ARTSERVIS (www.artservis.org) je nastal leta 2001 kot odgovor na spremembe v državah t. i. tranzicije, ki so se soočale z novimi pogoji ekonomije na področju umetnosti (spremembe v proračunskem financiranju, ukinjanje Sorosovih fundacij, proces vključevanja v EU …). Artservis je ponudil pomoč pri iskanju sredstev iz različnih, predvsem neproračunskih virov, poleg preverjenih in urejenih informacij pa tudi veščine, kako se z njimi znajdemo in jih uporabimo, s čimer prispeva k ekonomiji, temelječi na informiranosti in znanju ter postopni in dolgoročni prilagoditvi kulturnega sektorja na nove pogoje delovanja.
Artservis je danes dnevno ažuriran spletni medij in orodje za umetnike, teoretike in kulturne managerje, ki delujejo v Sloveniji in/ali tujini. Z objavo aktualnih razpisov in drugih informacij o možnostih financiranja, sodelovanja in izobraževanja ter nasvetov za opravila iz sveta umetnosti Artservis informira in svetuje vsem, ki delujejo na področju kulture in sodobnih umetnosti.

V obdobju, ko se je gradil Artservis, se je Slovenija začela vključevati v nekatere programe Evropske unije. Od leta 2002 lahko slovenski kulturni izvajalci polnopravno sodelujejo v okvirnem kulturnem programu EU Kultura 2000. Od takrat v okviru zavoda deluje KULTURNA STIČNA TOČKA (www.scca-ljubljana.si/ccp), ki je nacionalna informacijska pisarna za ta program. Dejavnosti informacijske pisarne, ki obsegajo promocijo Kulture 2000, informiranje in svetovanje uporabnikom, določa Evropska komisija.
Kultura 2000 je edini program EU, namenjen izključno področju kulture. Sredstva za sofinanciranje evropskih kulturno-umetniških projektov pa je mogoče pridobiti tudi iz številnih drugih programov EU.
Posrednikov informacij o virih financiranja EU je veliko, vendar pa množičnost razdrobljenih in med seboj nepovezanih informacij na slovenskem in mednarodnem "tržišču" vzbuja med domačimi, še zlasti neizkušenimi uporabniki nemoč in jih odvrača od konkuriranja za sredstva. Poleg tega v Sloveniji ni (brezplačnega) posrednika informacij o virih EU, ki bi se specializiral za področje kulture.

EVROKULTURA (www.evrokultura.org) je nov informacijsko-svetovalni program Zavoda SCCA-Ljubljana, ki želi zapolniti prav to vrzel in s preverjenimi informacijami pomagati vsem kulturnikom, ki nameravajo črpati sredstva iz različnih programov EU. Program, ki vključuje spletni medij in delavnice, nudi ažurno, kakovostno in celostno svetovanje. Domače kulturne izvajalce želi spodbuditi k mednarodnemu povezovanju na evropski ravni in intenzivnemu ter učinkovitemu konkuriranju za sredstva EU.
Evrokultura želi dolgoročno povezati tudi vse akterje, ki se v slovenskem prostoru vključujejo v procese informiranja o možnostih financiranja EU - vodijo, denimo, nacionalne agencije za posamične programe -, in s tem prispevati k sinergiji in sodelovanju v dobrobit uporabnikov.

Evrokultura je projekt SCCA, Zavoda za sodobno umetnost - Ljubljana v sodelovanju s Kulturno stično točko v Sloveniji.

Soorganizatorji dogodkov: Galerija sodobne umetnosti Celje, Kulturni dom Nova Gorica, UP ZRS - Euro Info Center Koper, Center Evropa, Ljubljana, Regionalni center za razvoj, Zagorje, Mladinski center Jesenice.

Evrokulturo podpira Evropska unija, PHARE Small Projects Programme. Dejavnosti Kulturne stične točke v Sloveniji omogočata Ministrstvo za kulturo in GD za izobraževanje in kulturo EK. Vsebine Evrokulture v nobenem primeru ne izražajo stališča EU. Zanjo odgovarja Zavod SCCA-Ljubljana.

Št. 6/2005
Ljubljana, 15. 4. 2005

Damijan Kracina na festivalu EMAF (European Media Art Festival)

Damijan Kracina, kipar, intermedijski umetnik in voditelj spletnih projektov Zavoda SCCA-Ljubljana, redno sodeluje na mednarodnih razstavah in projektih sodobne umetnosti v Sloveniji in tujini.

Na festivalu EMAF - European Media Art Festival (Osnabrueck, Nemčija) bo na ogled njegov video Marmelada, ki ga je ustvaril skupaj s Katarino K. Toman. Festival bo potekal v Osnabruecku od 20. do 24. aprila 2005. Letošnja, že 18. edicija enega največjih multimedijskih evropskih festivalov eksperimentalnega filma in videa, performansov, multimedijskih instalacij, DVD in spletnih projektov bo potekala pod geslom "Dokument".

Festival bo izpostavil različne pristope in načine dokumentarnega izraza že uveljavljenih umetnikov kot tudi tistih, ki šele vstopajo na polje filma, videa in novomedijskih praks. V sekciji filmskega in video programa (med drugim kratki eksperimentalni in igrani filmi, glasbeni videi, dokumentarni filmi, retrospektive in posebne projekcije) sodeluje 225 umetnikov.

V soboto, 23. aprila, ob 15. uri bo v Lagerhalle na ogled izbor videov s skupnim naslovom V iskanju rešitev (Looking for Clues). Programska ekipa festivala je zapisala, da je bilo glavno merilo izbora iskanje odgovorov na preprosta vprašanja: "Kaj se skriva za navidezno zunanjostjo, ali imajo računalniki svoje skrito življenje in kaj o sebi lahko spoznamo iz okolice, ko sredi noči ugotovimo, da smo izgubili ključ hotelske sobe?". Selekcijo so opravili Ralf Sausmikat (EMAF), Mona Schieren (Hochschule fur Kunste Bremen) in Jan Schuijren (nizozemski svobodni kustos).

V sekciji V iskanju rešitev (Looking for Clue) bodo na ogled dela Huette, Philipp Hirsch, Nemčija, 4.00; Bitcrusher, Harald Holba, Avstrija, 11:00; Throwing Stones, John Smith, Velika Britanija, 10:55; Marmelada, Damijan Kracina, Katarina K. Toman, Slovenija, 4:00; Automovil / Automobile, Rolando Vargas, Catherine Cely, Kolumbija, 3:51; Fragments of Destruction, Anna-Katharina Scheidegger, Francija, 6:00; Performing Space, Erki de Vries, Belgija, 3:00; Orientirrung, Jean-Francois Guiton, Nemčija, 12:30; Lawn, Monteith McCollum, ZDA, 12:00.

Video Marmelada Damijana Kracine in Katarine K. Toman bi žanrsko lahko uvrstili med t. i. domače videe, saj tako po vizualni kot pripovedni strani gledalca prepriča s svojo domačnostjo in epizodnim vpogledom v družinsko življenje. Zgodba je preprosta: "nona", ki živi na prevečkrat pozabljenem koncu Slovenije, v vasi Logje pri Kobaridu, uči svojo pra-vnukinjo, kako se odpadle keramične ploščice v kuhinji lahko zalepi z marmelado. Stara kmečka modrost - ali v duhu festivala rešitev - je na preprost način zaupana najmlajši generaciji, s humorjem pa sta avtorja navdušila že marsikatero občinstvo.

Video Marmelada je doslej gostoval na video festivalu Home Made Marmelade, Mestni muzej Priština, Kosovo, 2004; Extended Views, Centre Ceramique, Maastricht, Nizozemska, 2004; Ready 2 Change, Galerija P74, Ljubljana, 2004; Re-Connections, Santa Fe Art Institute, New Mexico, ZDA, 2004; Re-Connections, University of New Mexico Art Museum, Albuquerque, New Mexico, ZDA, 2004.
Maja bo video predstavljen na festivalu v Toulousu v Franciji, ki ga pripravlja Annexia, center za produkcijo, promocijo in distribucijo vizualne in glasbene umetnosti, videa ter mutimedije.

Dodatne informacije o avtorju: http://www.kracina.com, www.internet-portfolio.org/katarina
Fotografije iz videa Marmelada: http://www.kracina.com/press
Dodatne informacije o festivalu:http://www.emaf.de

Knjigarna Konzorcij, Slovenska cesta 29, Ljubljana
Petek, 18. 3. 2005, ob 12. uri

Udeleženci: Barbara Borčić, kustosinja in kritičarka, direktorica Zavoda SCCA-Ljubljana;
Eda Čufer, dramaturginja in publicistka, avtorica pogovorov s predavatelji Sveta umetnosti; Nevenka Šivavec, kustosinja in vodja Likovnega salona Celje, mentorica tečaja za kustose Svet umetnosti; Igor Zabel, kritik in kustos Moderne galerije Ljubljana, mentor seminarja iz pisanja Svet umetnosti.

Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana je v okviru izobraževalnega programa Svet umetnosti med letoma 2000 in 2004 pripravil serijo predavanj z naslovom Strategije predstavljanja. Mednarodni in domači protagonisti so nas seznanili z individualnimi in kolektivnimi strategijami in taktikami, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kritiških in umetniških praksah ter z njimi poskušajo v utečenem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja. Za 27 predavateljev in predavateljic je bila to platforma za razmislek, za nas pa so bili njihovi teoretski zastavki in praktične izkušnje priložnost tudi za reflektiranje našega dela in delovanja. O tem bo tekla beseda tudi v pogovoru.

Predavanja smo objavili v dveh zbornikih. Prva številka z osmimi predavanji je izšla leta 2002, v drugi dvojni številki pa so objavljeni teksti 16 predavateljev. Tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje kažejo v širšem kontekstu. V zbornikih je izčrpno predstavljen tudi tečaj za kustose s sklepnimi razstavami: Medij je orožje, vzemi ga v roke! (Galerija Škuc, 2001), Camera lucida (Galerija Škuc, 2002) in Fade In/Fade Out (Galerija Kapelica in Gradska galerija Labin, 2003).

Izobraževalni program Svet umetnosti, ki poteka že od leta 1997, smo zdaj poimenovali "šola za sodobno umetnost". Poteka v celoletnih ciklusih in ga sestavljajo tečaj za kustose s sklepno razstavo, seminar iz pisanja in serija predavanj, sklene pa zbornik. Iz leta v leto postaja bolj kompleksen in bolj konkreten. Pa tudi čedalje bolj logično umeščen v konceptualno zaokroženo ukvarjanje s sodobno umetnostjo, za kar Zavod SCCA-Ljubljana sistematično vzpostavlja strokovno platformo. Ta platforma pa je bistvena za ravnovesje med umetniško produkcijo in prakso, kritiško in kuratorsko refleksijo, strokovno recepcijo in odzivom širšega občinstva na sodobno umetnost, še zlasti v luči večje odprtosti slovenskega prostora proti internacionalnim in globalnim horizontom.

Svet umetnosti se je povezal s sorodnimi programi v mednarodnem prostoru, izčrpno smo ga predstavili ob raznih priložnostih: na mednarodnih konferencah, simpozijih, seminarjih in razstavah. Da smo s Svetom umetnosti uspešni, dokazuje že samo število uspešnih tečajnikov: doslej jih je tečaj končalo 48, zaposlitev jih je našlo veliko, nekateri domala takoj po opravljenem tečaju, medtem ko so drugi aktivni kot samostojni kustosi, tudi v mednarodnem prostoru. To je jasen kazalec, da pionirski tečaj za kustose za sodobno umetnost, ki pri nas in v širši regiji edini ponuja teoretična znanja in praktične izkušnje za ta vedno bolj popularni in hkrati zahtevni poklic, odpira možnosti strokovnjakom za resno delo in delovanje na področju sodobnih umetnosti. Pri tem pa novejši seminar iz pisanja o sodobni umetnosti, ki smo ga začeli lansko leto, zapolnjuje še eno vrzel v izobraževalnem sistemu pri nas na ravni teoretske in kritiške refleksije, spodbuja pisanje o sodobnih umetniških praksah ter inicira nove diskurze in metode zapisovanja in zgodovinjenja umetniških praks.

Iz vsebine zadnjega zbornika

Svet umetnosti - letnik 5 in 6. Strategije predstavljanja 2 in 3
(s katalogom razstav Camera Lucida in Fade In/Fade Out)
Dvojna številka.
Izdal: Zavod SCCA-Ljubljana, 2004
Urednici: Barbara Borčić, Saša Nabergoj
248 strani
Besedila in pogovori z avtorji (Eda Čufer et al.): Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer, Anne Cartel, David Dronet: Multimedijski kulturni center Station Mir, Charles Esche: Forum možnosti - institucionalna sprememba in skromni predlogi, Daniel Jewesbury: Skopo, Ivana Keser: Avtorski časopis. Svoboda dezinformacije, Viktor Misiano: Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji, Tadej Pogačar: This Is What You Want … This Is What You Get, Donatella Ruttar, Moreno Miorelli: Postaja Topolove, Nevenka Šivavec: O privlačnosti lokalnega, ŠKART: Pesme koje su pobegle, WHW: Med neodvisnostjo in mamljivostjo institucionalizacije, mentorji in tečajniki Sveta umetnosti (razstavi Camera Lucida ter Fade In/Fade Out).

SPOROčILO ZA JAVNOST
Št. 7/2005
Ljubljana, 23. 2. 2005

Obveščamo vas o aktivnostih našega sodelavca in koprodukcijskem projektu Zavoda SCCA-Ljubljana:

ZLATI KASTRIOTI ponovno predstavljajo filmsko-glasbeni dogodek >ZLATI RES<

KUD France Prešeren, Karunova 4, Ljubljana
Torek in sreda, 1. 3. in 2. 3. 2005, ob 20.30 uri

Režija: Marko A. Kovačič
Scenografija: Matic Golja - mTc
Tonski mojster: Dejan Vučković - Knez Dino
Montaža: Boris Garb
Cenzor: Igor Brvar - Jovo
Glasba: VIS Zlati Kastrioti
Po resničnih dogodkih zapisal Matic Golja - mTc
Produkcija: KUD France Prešeren
Koprodukcija: Zavod SCCA-Ljubljana

Dragi domači, preživite večer v družinskem krogu, z družino ZLATI KASTRIOTI, vzgojno izobraževalno skupino, ki se je vam v čast in sebi v Slavo lotila do sedaj precej zanemarjenega filmskega žanra, t. i. nemega mjuzikla.
Posneti material tvori Kastriotsko zgodbo o materi Fertilji, ki zaradi svojega vihravega duha svoje otroke pušča očetom, neizrečeni ljubezni in spoznanju resnice.
Ko se otroci, ki so odraščali na različnih koncih sveta, leta kasneje srečajo, ustanovijo vzgojno izobraževalno skupino Zlati Kastrioti. Po enoletnem uspešnem nastopanju na slovenskih odrih, skupina nagonsko zapluje v znanstvene vode.
Ko so na Floridi že drugič preštevali glasove, so Kastrioti hoteli stopiti na prste teksaški mafiji in februarja 2001 iz Kliničnega centra ukradli Titovo nogo. Kljub zdravi celici, ki so jo našli, kloniranje velikega voditelja ni uspelo. Zapadli so v težko depresivno stanje.
Pot jih je tako, ko so iskali pomoč pri najboljših psihoanalitikih Evrope, zanesla na daljnji vzhod med altajske gozdove, kjer jih je ozdravil lokalni šaman ...
Kastrioti se ukvarjajo pretežno z vplivi drugih etničnih skupin na sicer ponarodele kompozicije, znotraj t.i. ppart-rockk gibanja, katerega utemeljitelji so.
Razigrani film ZLATI RES, utrinek iz Kastriotske epopeje, nazorno kaže temelje ppartt-rockka in epske psihadelije, predvsem pa razkriva, kako je bilo v tistih sibirskih gozdovih doseženo legendarno naravno zabavno stanje.

Kontakt:
Marko A. Kovačič
GSM: 031 563 971

Fotografije z inserti iz filma so na razpolago na spletnem naslovu:
http://www.e-arhiv.org/tecaj/mare/zlatires/

Vabljene in vabljeni!

Vis Zlati Kastrioti smo:
Marko A. Kovačič, Matic Golja mTc, Dejan Vučković Dino, Igor Brvar Jovo, Iztok Markoja, sestra Mina, bratranec Janez in še kdo.
Smo glasbeno vizualna skupina, ki svoje predstavitve izvajamo kot glasbeno vizualne dogodke.
Pravkar smo posneli film z naslovom >Zlati res<. Označili smo ga kot nemi mjuzikl.
Dosedanji projekti: Venček ponarodelih (2001), dramulet Titova noga (2002), predstava Nejeverni Tomaž (2003), Praznični program (2004).
Poleg naštetih projektov redno nastopamo na slovenskih odrih z glasbenim programom "Crneki skreat". Tik pred realizacijo je vizualno zvočni dogodek "Noises of the Night Café" in s tem nov delček iz Kastriotske epopeje o materi Fertilji in njenih otrocih.

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
tel: 01 431 83 85
fax: 01 430 06 29
e-mail: info@scca-ljubljana.si

Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, Društva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

NEVEN KORDA: PISMA IZ SEDANJOSTI
Kompozicija za plesalko, tri kamere in mikrofon

Plesni performans Pisma iz sedanjosti smo premierno uprizorili v Galeriji in centru P 74 28. junija 2004. Ponovili smo ga v Mostovni v Novi Gorici 3. decembra (na dan neuradnega kulturnega praznika), kar je sovpadalo z otvoritvijo festivala Pixelpoint in nam dalo izredno atmosfero za izvedbo. 15. decembra smo Pisma iz sedanjosti izvedli v Beogradu kot otvoritveni dogodek festivala Alternative, film, video v organizaciji Akademskega filmskega centra, ki je pravzaprav festival po meri tega performansa.

Na Gibanici 02 bo v četrtek 24. februarja ob 21. uri v Kosovelovi dvorani, tokrat v Ljubljani prvič za širšo plesno in kulturno javnost, predstavljen performans Nevena Korde Pisma iz sedanjosti. Izvaja ga s skupino avtorjev, s katero že nekaj let sodeluje pri uprizarjanju umetnih situacij. Pisma iz sedanjosti so performans čutnega, analognega, pred gledalcem doživetega in istočasno digitalno procesiranega - kot upočasnjen posnetek curka časa videno minevanje. Zvočna pokrajina prav tako nastaja v trenutku posredovanja in njena minljivost je sestavni del njenega nastajanja.
Živo dogajanje oziroma plesalkin svet je zaprto v Komori, ki ima šest lin, ki so na voljo gledalcem za neposredno spremljanje plesalkine predstave. Gibanje pa se (v neki vrsti posredovanja stvarnosti prve stopnje) kaže s pomočjo treh kamer in mikrofona na treh platnih in ozvočenju.

(V zadnjih desetletjih je zanimanje za gladovalce popustilo.
Franz Kafka: Gladovnik)
Plesalka parcelira čas in mapira prostor. Plesalka uporablja napetost, volumen in pozicijo telesa. Preizkuša gibanje v času in čas v gibanju. Plesalka dela. Tisto, kar vidimo in slišimo, je gibanje plesalke. Notranja gibanja, občutja in misli se zrcalijo v očeh, v izrazu na obrazu in gibih rok.
Kar je videti kot lahkotna igra polna ugodja, se sprevrže v nepregledno histerijo prisiljenih akcij, ki služijo vzdrževanju oblike, kateremu se ne da niti uiti, niti ga vrniti na začetek. V nujnosti se konča izbira, v suženjstvu ugodje, začaranost z drugim pa v vsakodnevni tlaki vzdrževanja oblike odnosa. Ko plesalka doseže nasičenost možnih odnosov in fizične meje svojega telesa, se igra - vzpostavljanje odnosov - konča.

Ekipa
Avtor: Neven Korda - videast z dolgo in raznoliko video izkušnjo, zadnjih nekaj let se pri ustvarjanju svojih umetnih situacij posveča predvsem formam, ki rabijo živo interakcijo videa in računalniško posredovanje. Vizualist Barbato Kanak.
Koreograf: Igor Sviderski - uveljavljeni plesalec, koreograf in plesni pedagog.
Plesalka: Živa Repovž - klasično izšolana plesalka, v performansu BMZN je bila Tekačica s 30-minutnim neprekinjenim tekom.
Glasbeni manipulator: Aljoša Rot, bolj znan kot Gven Taylor, trenutno ima neko drugo ime. 3D animator, elektronski glasbenik.
Video manipulator: Slavko Glamočanin, programer, 3D animator in elektronski glasbenik/vizualist, LOGIK/VJ22.
Video manipulator: Borut Kumperščak, realizator multiaplikativnih živih dogodkov, vizualist, VJ707.

Produkcija: Zavod Aksioma s koproducenti Zavod Zank, Zavod K 6/4, PTL, Zavod SCCA-Ljubljana. Projekt sta podprla MK RS in MOL.

KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI?
25.-28. januar 2005

Teoretski in praktični vidiki digitalnih AV arhivov in njihove uporabe
Predavanja, delavnica, enodnevna razstava in strokovni posvet

PRODUKCIJA:
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana

KRAJ
Predavanja, razstava, strokovni posvet: Galerija Kapelica, Kersnikova 4, Ljubljana
Delavnica (interna): Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

EKIPA
Barbara Borčić, Damijan Kracina (vodji), Neven Korda, Zemira Alajbegović (svetovalca), Mara Vujić (koordinatorka)

DELAVNICA (Projektna soba SCCA)
Produkcija digitalnih arhivov (CD-ROM, DVD, spletne strani)
pripravljalna delavnica (10.-14. 1.), vodita: Neven Korda in Damijan Kracina;
produkcijska delavnica (25.-29. 1.), vodijo: Gerard Couty, Christian Vanderborght, Neven Korda in Damijan Kracina.
Udeleženci: Ana Gale, Mihaela Hudelja, Stane Jeršič, Marko Kovačič, Tevž Logar, Mateja Peroša, Toni Poljanec, Sandra Sajovic, Darja Skrt, Dino Šrajlehner.

PREDAVANJA (Galerija Kapelica)
O perspektivah medijskih arhivov. Predavanja bodo v angleškem jeziku!

Torek, 25. 1., ob 20. uri: Mona Schieren: Videostorage: Documentation and Dissemination of Videoart / Ohranitev, dokumentiranje in razpečevanje video umetnosti

Sreda, 26. 1., ob 20. uri: Christian Vanderborght: European Independent Broadbank

četrtek, 27. 1., ob 20. uri: Rotraut Pape: Sixcon Lost Media / Izgubljeni mediji Sixcona

POSVET (Galerija Kapelica)
Petek, 28. januar, ob 12. uri
O pomenu in dostopnosti digitalnih AV arhivov s predstavitvijo stanja, primerov in načrtov
Sodelujejo: Melita Zajc, Nova materialna kultura spominjanja (uvodne teze), Zemira Alajbegović (moderatorka), Samo Zorc, Jure Longyka, Tine Horvat, Neven Korda in Barbara Borčić

ENODNEVNA RAZSTAVA (Galerija Kapelica)
Otvoritev: petek, 28. 1., ob 20. uri:
Prikaz primerov: javni, strokovni in avtorski digitalni AV arhivi (CD-ROM, DVD, spletne strani)

Jure Longyka: Digitalitzacija avdiovizualnega arhiva, Dušan Pirih - Hup: Ubjavljeno/Published; Marko A. Kovačič: Dosje 83:03: Video rekonstrukcija; Neven Korda: Bodočniki; Irwin: East Art Map; Kiberpipa: Free video in filmi; Narvika Bovcon & Aleš Vaupotič: Mouseion Serapeion; Ljudmila: VAL; SCCA-Ljubljana: Videodokument in Internet Portfolio;
spletne strani: Stripcore, ZANKA, Vuk ćosić, Sašo Vrabič, Aksioma, Virtualna baza Intima, Marjetica Potrč, Damijan Kracina, Jaka Železnikar, Tanja Lažetić, Dejan Habicht, Makrolab, Galerija Kapelica, Center in Galerija P74, Moderna galerija, in drugi.

več: www.e-arhiv.org/razstava

Projekt pripravljamo v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier, Goethejevim inštitutom, Galerijo Kapelica in Kiberpipo v Ljubljani.
Projekt podpirata Ministrstvi za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost.

Projekt KAJ STORITI Z AVDIOVIZUALNIMI ARHIVI bo tematiziral status digitalnih avdiovizualnih arhivov sodobne umetnosti, obstoječe stanje v slovenskem prostoru in njihovo dostopnost. Prikazal bo razmere in možnosti za digitalno arhiviranje AV materialov, primere javnih, strokovnih in avtorskih arhivov ter strategije za njihovo razpečevanje. Hkrati bo odprl diskusijo o infrastrukturnih pogojih za tvorjenje analognih in digitalnih AV arhivov ter vlogi države pri njihovem omogočanju in spodbujanju v okviru programov varstva kulturne dediščine.

Avdiovizualno gradivo, tako avtorska video dela kakor dokumentarni projekti, pa tudi nezmontirani posnetki tvorijo pomemben segment materialne in duhovne premične kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Kljub obširni in izjemno pomembni produkciji videa in novih medijev pa v Sloveniji ne obstaja digitalni AV arhiv sodobne vizualne umetnosti. Avdiovizualni material na bolj ali manj sistematičen način hranijo državne ustanove in različne nevladne organizacije in posamezniki. Vprašanje je, kaj pravzaprav narediti z zbranim materialom, pa tudi s tekočimi video in novomedijskimi deli in z dokumentarnimi posnetki, ki sproti nastajajo in se kopičijo. Posamezniki in organizacije redno dokumentiramo svoje programe in projekte, pa tudi širše dogajanje in dogodke. Posnetkov pa pogosto nikoli ne selekcioniramo, klasificiramo in zmontiramo. To gradivo je v svoji "surovi" obliki težko dostopno strokovnjakom in javnosti, je slejkoprej založeno in izgubljeno. Ministrstvo za kulturo, Oddelek za kulturno dediščino, pa doslej tej problematiki ni posvečalo ustrezne pozornosti, češ da so video in novi mediji "premlade" kategorije za uvrstitev na seznam kulturne dediščine, medtem ko je bilo dokumentiranje in arhiviranje na nekaterih drugih umetnostnih področjih, denimo uprizoritvenih umetnostih, že prepoznano in podprto.

Nameni in cilji projekta:
- vzpostavitev platforme za ohranitev, predstavljanje in razpečevanje avdiovizualnih vsebin (kontekstualna raven);
- obravnavanje in vključitev avdiovizualnih (video) arhivov pod področje premične kulturne dediščine (politična raven);
- seznanitev z različnimi modeli in primeri ohranjanja/arhiviranja, strategijami predstavljanja in načini razpečevanja/dostopa (teoretična raven);
- produkcija digitalnih arhivov udeležencev delavnice z opcijo, da se v okviru založniškega programa SCCA-Ljubljana začne z izdajo avtorskih DVD-jev (praktična raven).

Spodbuditi želimo tudi prakso odprtih in konstruktivnih izmenjav in emancipirano delovanje umetnikov v sistemu sodobne umetnosti, katerega pomemben del je tudi
postprodukcijski proces - dokumentiranje, arhiviranje in razpečevanje - ter samostojno tvorjenje lastnega arhiva in predstavitvenega materiala, pa tudi razpolaganja z njim.

Vodje delavnic in predavatelji so domači in mednarodni strokovnjaki, aktivni na področju digitalnih medijev in njihove rabe v produkcijske, arhivske in razpečevalske namene mimo prevladujoče komercialne logike.

Glej:
- Gerard Couty http://unitvnetwork.org/ http://www.werkleitz.de/~pape/d/04projects/01whatisfrigo/couty.html
- Neven Korda http://www.zavod-zank.si/korda/
http://www.internet-portfolio.org/zanka/
- Damijan Kracina http://www.kracina.com/
- Rotraut Pape http://www.hfg-offenbach.de/resCont.hfg?fdId=20
http://www.hfg-offenbach.de/uniStaffInd.hfg?fdId=173&fdPage=0
http://www.werkleitz.de/~pape/
- Mona Schieren http://www.imediathek.org/symposium_pcps/english/
http://www.imediathek.org/
- Christian Vanderborght http://unitvnetwork.org/, http://www.plateformetv.com,
http://www.xmbmusic.com, http://www.xmediabase.com

Vabilo k ogledu in k sodelovanju pri projektu
27. 1. 2005

Marija Mojca Pungercar
SAFE HOUSE
www.3via.org/safehouse

O projektu
Na svetovnem spletu je zacel delovati interaktivni umetniski projekt Marije Mojce Pungercar z naslovom Safe House. Umetnica je na medmrezju odprla 'varno hiso - virtualno rezidenco za umetnike in druge, ki jim ni vseeno'. Spletna stran prinasa predstavitev prve faze projekta in moznost za nadaljnje sodelovanje v virtualnem prostoru. Projekt se nahaja na spletnem naslovu
www.3via.org/safehouse

Pungercarjeva je Safe House zasnovala konec leta 2003 v okviru svojega enomesecnega gostovanja v ateljeju za slovenske umetnike Ministrstva za kulturo RS v New Yorku. Slovenski atelje v Brooklynu je med oktobrom in novembrom 2003 preimenovala v Safe House (varno
hiso) ter ga spremenila v zatocisce za druzenje, pogovore in izmenjavo mnenj. Koncept varne hise, ki se nanasa na socialno zavetisce oz. skrivalisce, je Pungercarjeva aplicirala na umetnost in
kulturo. V svojo varno hiso je povabila prijatelje iz umetniskih krogov, njihove znance in prijatelje. Teme pogovorov so se nanasale na aktualna dogajanja v umetnosti in druzbi po 11. septembru,
razmerje med svobodo in varnostjo, osebne odzive na politiko, umetniski sistem, zivljenje umetnikov in drugo. Pungercarjeva je srecanja posnela in posnetke kasneje uredila. Obiskovalcem spleta so zdaj na voljo v obliki zvocnega arhiva, urejenega v tematske sklope.
Obiskovalci imajo moznost, da v tematske forume prispevajo lastne zgodbe, sugestije ali komentarje.

Vabilo k sodelovanju
K sodelovanju vabimo vse, ki zelite z drugimi udelezenci izmenjati mnenja in izkusnje na podrocju umetnosti, kulture, politike in ekonomije! Projekt Safe House je umescen v mednarodno okolje, zato komunikacija poteka v angleskem jeziku. Prosimo, da informacijo o projektu tudi posredujete prijateljem ali znancem.

O avtorici
Marija Mojca Pungercar deluje na podrocju sodobne umetnosti (likovna instalacija, video, performans in gledaliska kostumografija). Za njeno delo so znacilne socialno angazirane vsebine. Pungercarjeva je zacela umetnisko delovati v osemdesetih kot clanica skupine Linije sile. Leta 1989 je diplomirala na na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2001 pa magistrirala na oddelku za nove zanre na San Francisco Art Institute v Kaliforniji.
Biografijo Pungercarjeve najdete na spletni strani
http://www.3via.org/html.php?htm=mojca/cv

Kontakt: Marija Mojca Pungercar
T: 041 882 593
E: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Producent projekta Safe House je Kulturno umetnisko drustvo Trivia
www.3via.org
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Spletne strani gosti Ljudmila

Zbornik SVET UMETNOSTI

Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana predstavlja novi, tokrat dvojni zbornik Svet umetnosti, ki sta ga uredili Barbara Borčić in Saša Nabergoj. V njem boste našli program šole za sodobno umetnost Svet umetnosti v letih 2001 - 2004: serijo predavanj in tečaj za kustose s sklepnima razstavama.

Natisnili smo tekste 16 mednarodnih in domačih protagonistov, ki so v okviru serije predavanj Strategije predstavljanja 2 in Strategije predstavljanja 3 gostovali v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu in Dubrovniku.

V tekstih govorijo o individualnih in kolektivnih strategijah in taktikah, ki jih uporabljajo v kuratorskih, kritiških in umetniških praksah in z njimi poskušajo v utečenem umetnostnem sistemu vzpostavljati svojstvene modele delovanja.

Objavljene tekste spremljajo pogovori s predavatelji, ki njihovo delovanje kažejo v širšem kontekstu.

Tečaj za kustose je opremil z znanjem in veščinami dve novi generaciji in ju postavil v popek sveta sodobne umetnosti. Prva je v Galeriji Škuc junija 2002 postavila sklepno razstavo Camera lucida. Druga pa je v Galeriji Kapelica junija 2003 pripravila razstavo Fade In/Fade Out, ki se je jeseni istega leta uspešno predstavila tudi v Gradski galeriji v Labinu na Hrvaškem. O obeh razstavah in svojih izkušnjah v izobraževalnem procesu izčrpno pišejo tečajniki in tečajnice.

Zanimivo branje lahko dobite za 4000 sit na SCCA-Ljubljana!

Kontakt:
Tevž Logar
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana
http://www.scca-ljubljana.si
e-mail: svet.umetnosti-scca.si@guest.arnes.si

Strategije predstavljanja 2 & 3

Boris Buden: Z umetnostjo do starih porazov: avstrijski primer
O razmerju med politiko in umetnostjo v čisto konkretni zgodovinski situaciji - v političnem vrenju, ki je ob Haiderjevem vstopu v vlado pretresla Republiko Avstrijo.

Charles Esche: Forum možnosti - institucionalna sprememba in skromni predlogi
O majhnih, lokalnih, neodvisnih iniciativah in umetniških projektih, ki se dogajajo od sredine 90-ih let 20. stoletja naprej in so si poiskali načine, kako razmišljati o zdajšnjih razmerah globalnega kapitalizma: ne s kritiko ali z metaforo, ampak z otipljivim "poigravanjem" z mehanizmi kapitalistične proizvodnje in družbene menjave.

Ivana Keser: Avtorski časopis. Svoboda dezinformacije
O specifičnih umetniških strategijah, ki jih je razvila v skladu s svojim prepričanjem, da lahko pogosto poveš več z eno stranjo časopisa kot z razstavo.

Viktor Misiano: Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji
O spremembah v praksah razstavljanja v času splošne krize sodobnosti in temeljnih težnjah na mednarodnem umetniškem prizorišču devetdesetih let 20. stoletja, ki jih opredeli kot neposredni odgovor na krizo sistema sodobne umetnosti.

WHW (Što, Kako i za Koga): Med neodvisnostjo in mamljivostjo institucionalizacije
Refleksija na delovanje neodvisnega kolektiva kustosinj na spolzkem območju med različnimi modeli neformalnih institucij v drugi polovici 90-ih let na Hrvaškem.

Anne Cartel in David Dronet: Multimedijski kulturni center Station Mir
Strategije in delovanje multimedijskega laboratorija za raziskovalne, ustvarjalne in izobraževalne dejavnosti, ki ga je ustanovil kolektiv umetnikov v francoskem Caenu.

Daniel Jewesbury: Skopo
O umetniški produkciji iz Belfasta, ki je pogosto obremenjena z zunanjimi predvidevanji in pričakovanji. Umetnik, ki živi in dela v politično tako nestabilnem mestu in se od njega pričakuje, da bo v svojem delu predstavljal in komentiral družbeno-politične teme, trdi, da je Belfast nemogoče reprezentirati.

Tadej Pogačar: This what you want...This is what you get
Predstavitev projektov P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti, ki za predmet svojih raziskav jemljejo marginalizirano skupino seksualnih delavk.

Donattella Ruttar in Moreno Miorelli: Stazione di Topolo / Postaja Topolove
O umetniškem dogodku, ki ni festival, a vsako leto v vasico na robu sveta pripelje veliko množico ljubiteljev umetnosti.

Nevenka Šivavec: O privlačnosti lokalnega
O strategijah lastnega kuratorskega delovanja v lokalni umetnostni sceni v Celju.

ŠKART: Pesme koje su pobegle
Premierna objava pesmi umetniškega kolektiva ŠKART iz Beograda.

Kontakt: Saša Nabergoj, sasa.nabergoj@mail.ljudmila.org
Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 431 83 85, Fax: (01) 430 06 29
e-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si
http://www.scca-ljubljana.si

-----------------------------------------------------------------------
Zavod SCCA-Ljubljana je clan Asociacije, Drustva nevladnih organizacij
in samostojnih ustvarjalcev na podrocju kulture in umetnosti.

WORLD OF ART publication

The SCCA, Center for Contemporary Art - Ljubljana presents its new, double issue of World of Art, edited by Barbara Borčič and Saša Nabergoj. In it you will find the program of the World of Art School for Contemporary Art for the years 2001 - 2004: the series of lectures and the course for curators with the final exhibitions.

We have published writings by 16 international and domestic protagonists, who held lectures in Ljubljana, Nova Gorica, Zagreb and Dubrovnik, all within the frame of the series of lectures entitled Strategies of Presentation 2 and Strategies of Presentation 3.

In their texts they discuss individual and collective strategies and tactics that they use in curatorial, criticism and artistic practices. Through their strategies they try to establish unique models of operation within the established art system.

The published texts are accompanied by discussions with the authors, which place their work into the broader context.

The course for curators equipped two new generations with the necessary knowledge and skills and placed them in the very heart of the contemporary world of art. The first generation set up the Camera Lucida exhibition in the Škuc Gallery in June 2002. The second generation set up the Fade In/Fade Out exhibition in the Kapelica Gallery in June 2003. The latter was later on presented also in the Municipal Gallery in Labin, Croatia. The course attendees described in great detail both exhibitions as well as their experience in the education process.

You can obtain this intriguing publication from SCCA-Ljubljana for 20 Euros.

Razstava Na robu
Likovni salon Celje
10. 12. 2004 - 20. 1. 2005
Kustosinja razstave: Saša Nabergoj
Umetniki: Sona Abgaryan, Arman Grigoryan, David Kareyan, Hovhannes Margaryan

Razstava Na robu predstavlja pet video del štirih sodobnih armenskih umetnikov razlicnih generacij. V svojih delih se ukvarjajo z vlogo umetnika v umetnostnem sistemu, analizirajo pa tudi širšo družbeno realnost. Ta je v Armeniji kompleksna, saj gre za deželo na robu Vzhoda in Zahoda, kjer se velesila ZDA in prejšnja velesila Rusija bojujeta za vpliv in kupujeta kapital. Vprašanje, kdo so in kam spadajo tako danes muči številne Armence, ki se čutijo izgubljene v svetu velikih interesov. Izgradnja nacionalne identiteta je ključna tema političnega diskurza in vse prepogosto jo zlorabljajo v nacionalistične namene.
Armenski umetniki si v tem okolju zadajajo velike naloge, umetnost razumejo vpeto v širši družbeni okvir in jo pošiljajo v boj za svobodo, srečo in zdravje. Zato ne preseneča, da je ena od bistvenih tem armenske sodobne produkcije identiteta. Tako problematiziranje izrabljanja le-te na političnem parketu, kakor tudi vprašanje identitete lastne umetnostne scene v mainstream svetu mednarodne sodobne umetnosti.

Delo umetnice Sone Abgarian Lahko bi bila... (2003) tematizira vloge ženske v armenski družbi, ki jo v zadnjem desetletju zaznamuje zanimiv in pogosto kontradiktoren preplet globalnih MTVjevskih in lokalnih tradicionalnih vrednost.

Arman Grigoryan v delu Jaz sem slikar (2000) z nizanjem splošnih in lepo zvenečih floskul nastavlja ogledalo družbi, ki gleda na svet skozi poenostavljujoča očala in ga razume zgolj zreduciranega na preproste vzorce.

V videu Vraže (2000) z vsakdanjimi izjavami govori o samoumevnostih, ki so zapisane v razumevanju različnih kulturnih okolij in jih Armenci najpogosteje občutijo, kadar jih oplazi pogled Zahoda.

Davida Kareyana sta ideologija - kot material za umetniško raziskovanje - in razkrivanje njenih mehanizmov zanimala že od študentskih let. V performansu Sladkost prisile ideologije (2000), ki je na pričujoči razstavi predstavljen v obliki video dokumenta, tematizira nacionalistično grajenje nacionalne ideologijo s teksti armenskih akademikov.

Video Hovhannesa Margaryana Jaz (2002) je sestavljen iz rentgenskih posnetkov lastnih notranjih organov. Identiteta, ki je v Armeniji prepogosto zlorabljena, je tu zreducirana na svojo zgolj biološko podstat in individualno povsem neprepoznavna.

Vabljeni!

Umetniška dela /Art works:

Sona Abgaryan
Lahko bi bila... / I could have been..., video, 2:42min, 2003

Arman Grigoryan
Vraža / Superstition, video, 9:30min, 2000

Arman Grigoryan
Jaz sem slikar / I am a painter, video, 9;00min, 2000

David Kareyan
Sladkost prisile ideologije / Sweet repression of ideology, video posnetek perfomansa / video documentation of performance, 2000

Hovhannes Margaryan
Jaz / I, video, 05:00 min, 2002