Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)

ArtservisArtservis praznuje devet let uspešnega delovanja
Marko Brecelj
Javni intervju

Torek, 23. 11. 2010, ob 17. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Moderatorka: Tanja Lesničar - Pučko

Artservis bo 23. novembra praznoval deveti rojstni dan. V tem času je kot spletni medij, ki si prizadeva izboljšati produkcijske pogoje v umetnosti in kulturi, napaberkoval okrog 2.780 informacij o razpisih, vabilih, natečajih, virih financiranja … Dnevno spletne informacije pregleduje tudi do 500 uporabnikov, Artservisovo okrožnico pa danes bere že 6.371 naročnikov.

Marko Brecelj: Prijateljska ofenziva

Za svoj deveti rojstni dan je Artservis v sodelovanju z Brez žebljev in podstavkov v goste povabil Marka Breclja, slovenskega kantavtorja in samozvanega mladinskega, kulturnega in socialnega delavca.

Pogovor, ki ga bo vodila publicistka in prevajalka Tanja Lesničar – Pučko, bo osredotočen na projekte v dolgoletni umetniški in aktivistični karieri Marka Breclja, ki so bili deležni kakršnihkoli omejitev, prepovedi ali cenzure s strani politike, religije, zakonodaje ... med njimi prodorne mehkoteroristične akcije.

Vabljeni!

Marko Brecelj Marko Brecelj

Marko Brecelj Marko Brecelj

Marko Brecelj Marko Brecelj

Fotografije: Matevž Pucer

O umetniku

Marko BreceljMarko Brecelj, slovenski kantavtor, samozvani mladinski, kulturni in socialni delavec. Od leta 1991 vodi Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC) Koper in Društvo prijateljev zmernega napredka, ki letos beleži dvajsetletnico svojega delovanja. Ob tej častitljivi obletnici so pripravili razstavo, ki je bila sprva na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru, trenutno (do 19. novembra) pa je na ogled v ljubljanskih Španskih borcih.

"Kako pregledno strniti življenjepis skoraj petdesetletnika, ki že leta ne počne onega, kar bi mu bilo najljubše, ampak tisto, kar misli, da je najbolj nujno? V sedemdesetih se je potrdil in bil takoj v višku vpliva na generacije bodočih ustvarjalcev. V osemdesetih se je manj posvečal svojem sinu kot pa samemu sebi. Deloval je na obrobju javnega življenja, tiste pa, ki so ga hoteli pokopati je, poredkoma sicer, demantiral z odličnimi pesmimi in neprekinjenim nastopanjem. V devetdeseta je jurišal s soborko kot v tunel, ki mu ni videti konca, v boj za "osvobojena" ozemlja - za mladinske (kulturne) prostore kjer lahko dozorevajo generacije, ki se bodo morale spopasti z branitelji družbenega in civilizacijskega propada."
(iz biografije Marka Breclja)

Sam svoj propagaj
Sedeminpetdesetič v marec in v april
"Skoraj 58-letni rabljeni kantavtor si domišljam, da še nikoli nisem bolje pel in igral svojih »krav moznic«. Ko sem bil mlad, sta mi manjkali disciplina in vaja. Zdaj, ko sem 25 kilogramov pretežek in je koža nagubana, brada pa bela, vadim vsak dan in se pogostoma družim z najboljšo človekovo prijateljico, z Zmernostjo. Med organizacijskim delom v koprskem Mladinskem, kulturnem in socialnem centru mi izvajanje mojih starih, srednjih in novejših nevergreenov v jezikih matere Branke in očeta Ivana pomeni morda tisto kar verujočim molitev. Svetega pisma nisem nikoli bral, svoje pesmice pa znam skoraj vse na pamet. Dušo mi odpočijejo. Verjetno imajo zdravilen učinek. Pridite na terapijo, obiščite spletno stran www.dodogovor.org"
(Marko Brecelj)

O mehkoterorističnih akcijah
Mehkoteroristične akcije beležijo svojo zgodovino od leta 1999. Preddogodek mehkega terorizma se je spontano zgodil na sprejemu Ministra za kulturo, sledile pa so neprimerno bolj konceptualno pripravljene in osmišljene akcije, od performansa Antonu in Pohorskemu bataljonu (1999), podelitve Šeligovega P-tiča (2001), bombardiranja ameriške ambasade in slovenske vlade (2001) do zaglušitve zvonov oziroma Tapisiranega vnebovzetja (2003), ko je
lok mehkoterorističnih akcij doživel vrhunec. Brecelj pravi, »da mehkega terorizma ni konec, nikoli pa ni bil potegnjen ven iz konteksta časa. Samo življenje inspirira mehki terorizem, on ni v prvem planu, v prvem planu je samo delo, sam boj za to delo, mehki terorizem je le orodje.«
(Vir: Mehki terorizem. Pripoveduje Marko Brecelj iz Društva prijateljev zmernega napredka. Zapisala Alenka Pirman, marca 2006.)

O moderatorki

Tanja Lesničar PučkoTanja Lesničar – Pučko
Leta 1986 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za primerjalno književnost in oddelek za francoski jezik in književnost. V letih od 1983 do 1987 je sodelovala v ženskem alternativnem gledališču PPF, ki je bilo del širšega slovenskega alternativnega gibanja 80. let, ki se je s kritičnostjo in humorjem lotevalo vladajočih ideoloških obrazcev na področju politike, spolov in estetike. Od leta 1987 do danes je zaposlena v časopisni hiši Dnevnik, najprej kot prevajalka, od leta 1991 pa kot novinarka. Leta 1998 je bila v okviru postdiplomskih izobraževalnih programov Courants, ki jih organizira Francosko ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Alliance française, v programu za področje gledališča. Prevaja iz francoščine in hrvaščine. Kot novinarka piše o kulturi, literarne, gledališke in plesne kritike. Od leta 2002 piše tedensko kolumno Na preži za Dnevnikovo mnenjsko stran, v kateri obravnava kulturna, socialna in politična vprašanja.

O projektu

Pogovor je nadaljevanje projekta Let’s Talk Critic Art, ki je že predstavil Andreja Rozmana – Rozo (Rozintetaer) in Tomaža Dernovška – Vinčija (Muzej premoderne umetnosti), ki sta se uspela samoorganizirati in vzpostaviti ustrezne pogoje za svojo produkcijo.

Projekt vodi kulturni portal SEEcult.org (Srbija) s partnerji SCCA-Ljubljana / Artservis (Slovenija), Kulturpunkt (Hrvaška) in Forum Skopje (Makedonija). Partnerji so člani neformalne mreže kulturnih portalov inSEEcp,ustanovljene leta 2006 z namenom povezovanja uredništev portalov in vzpodbujanja mednarodnega kulturnega sodelovanja v državah nekdanje Jugoslavije.

Projekt Let’s Talk Critic Art podpira Evropska kulturna fundacija.

[Objavljeno: 17. 11. 2010]

 

 

 
Fokus

Svetovni dan AV
dediščine 2017

Slovenska kinoteka
27. 10. 2017
ob 19.00 in ob 21.30
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si