Hitre povezave
PROJEKTI
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Artservisova zbirka
Brez žebljev in podstavkov
Internet Portfolio
PlatformaSCCA
Studio 6
Videodokument
Videospotting
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja

Raziskave
Razstave

B) ŠOLA
Delavnice
Knjižnica
Svet umetnosti
Videoteka

C) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail:info@scca-ljubljana.si
Uradne ure od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure

Kulturna stična točka (CCP)
e-mail:ccp@scca-ljubljana.si
Uradne ure od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)

Sašo Sedlaček
Infokalipsa zdaj!

Sreda, 22. oktober 2008, ob 20. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

Projektna soba SCCA se je v sredo, 22. oktobra, spremenila v mobilni oddajniški studio, ki ga je vzpostavil Sašo Sedlaček, kipar in multimedijski umetnik iz Ljubljane. Improvizirani mobilni oddajnik z anteno je zasedel eno od frekvenc na 700 Mhz spektru. V Projektni sobi SCCA je bilo postavljenih šest televizij, ena pa je svoje mesto našla na hodniku Metelkove 6. Slabi dve uri je Sašo na frekvenci (kasneje se je izkazalo, da je bil to eden od kanalov nacionalne televizije) predvajal video Rekviem za umirajoči medij. Moč oddajnika je obsegala radij štirih kilometrov, tako da bi utegnili začasni televizijski program spremljati tudi okoliški prebivalci Metelkove 6.

Sašo je med oddajanjem demonstriral delovanje oddajniškega sistema in predstavil svojo iniciativo za ustanovitev avtonomne medijske cone. Dejstvo je, da bo z uvedbo digitalnega signala do leta 2012 velik del 700 Mhz spektra postal neizkoriščen. Analogna tehnologija, potrebna za oddajanje in sprejemanje, je izredno dostopna in poceni, kar kliče po tem, da del frekvenc zavzame civilna sfera, preden se je polasti kapital. Sašo eno od možnosti vidi v zakupu frekvenc s strani različnih ministrstev (za kulturo, šolstvo, znanost.), ki bi oblikovanje programa potem prepustili zainteresiranim družbenim skupinam.

Komentarji iz publike so "problem" videli zlasti v konkurenčnem internetu, ki takšne možnosti že nudi. Sašo med obema medijema vidi razliko v aktivni/pasivni udeležbi. Televizijski program gledalcu nudi komoditeto, ko iskanje informacij ni več angažma gledalca, ampak je na njem le, da s kavča lagodno spremlja ponujeni program. Internet, nasprotno, zahteva več angažmaja, ki danes, v času obilja informacij postaja v določenih trenutkih prezahteven. Spremljanje medijskih vsebin s fotelja je nekaj, kar še vedno nudi možnost preživetja analogni tehnologiji oz. umirajočemu mediju. Izpostavilo se je tudi vprašanje izključenosti iz medijskega prostora, saj danes internet še ni speljan v vsako vas, medtem ko televizijski signal tja (še vedno) seže.

Komentarji publike so omenili avstrijski model medijskega prostora, kjer so ob prehodu na digitalno tehnologijo tam gledalci lahko zaprosili za subvencionirane sprejemnike.

V Italiji se je zasedba frekvenc dogajala po drugi logiki. Na mestu, kjer frekvence obstoječih programov niso bile zaznane, npr. v nekem mikrookolju, so takšne "slepe pege" zasedli zainteresirani posamezniki. Tam so sprva ilegalno postavili oddajnik in začeli oddajati svoj televizijski program. Zaradi množičnosti takšnega oddajanja so sčasoma pridobili legalna dovoljenja.

V Sloveniji je v pripravi manifest za zasedbo frekvenc, ki se bodo sprostile ob prehodu na digitalno tehnologijo. Manifest se pripravlja zaradi obravnave v parlamentu, še pred tem pa je potrebno široko ozaveščanje javnost.

Ker so bili v Sloveniji TV-oddajniki zgrajeni iz samoprispevkov, se je pogovor sklenil humorno: zasedba Krvavca je neizogibna, saj je ne nazadnje itak naš. Je to že nastavek za novi umetniško-aktivistični projekt ali zgolj utopija, pa je prepuščeno vsem, ki smo/ste primorani plačevati naročnino nacionalni televiziji in ki (ne)radi gledamo/-te televizijo. Do naslednjega oddajanja torej .

Dušan Dovč

P. S:
Za vzpostavitev improviziranega oddajniškega sistema se zahvaljujemo Nevenu Kordi, Robertini Šebjanič, Galeriji Alkatraz, Mirovnemu inštitutu in Zavodu Exodos, ki so nam posodili opremo.

Sašo Sedlaček Sašo Sedlaček

Sašo Sedlaček Sašo Sedlaček

Sašo Sedlaček Sašo Sedlaček

POVEZAVE

Objave v medijih:

Napoved dogodka:

 

 

 
Fokus

Informativni dan programov Kultura in ALF
9. 9. 2010
Etnografski muzej, Ljubljana

Zgodilo se je

Strategije predstavljanja kulture v medijih: primeri Artservisova zbirka,
Postaja Diva in Artychok.TV

16.-20. 8. 2010
Ohrid, Makedonija

Postaja DIVA na skupinski razstavi neVidljivi MAFAF
18. 7.-6. 8. 2010
MMC Luka, Pula, Hrvaška

Postaja DIVA
v mariborskem
Kulturnem inkubatorju

22.-23. 4. 2010

Sodelujemo

Svet umetnosti
InSEEcp, Informal SEE Network of Cultural Portals

Mednarodna poletna šola za kuratorje sodobne umetnosti
Mednarodna poletna šola za
kuratorje sodobne umetnosti

GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA, Gateway to
Archives of Media Art

On-AIR
On-AiR
platforma za umetnike

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Tweeter  Vimeo  Rhiz.eu  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si