Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)

Samoorganiziranje umetnikov
za izboljšanje njihovega položaja

Okrogla miza

Petek, 9. 10. 2009, ob 11. uri
Center urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana

Moderator: Maks Soršak
Gostje: Jadranka Ljubičič (Odprta zbornica), Jurij Krpan (Asociacija), Denis Miklavčič (SUKI pri Glosi), mag. Marija Mojca Pungerčar (Artservis), Nemanja Cvijanović (umetnik, Reka/Benetke), Dragoslav Krnajski (umetnik, Beograd)

Okrogla miza Samoorganiziranje umetnikov za izboljšanje njihovega položaja, ki je potekala v petek, 9. 10. 2009 v Centru urbane kulture Kino Šiška, je projekt Artservisa, ki deluje v okviru servisnih dejavnosti Zavoda SCCA-Ljubljana. Okrogla miza predstavlja prvi del širšega projekta Let's Talk Critic Art (2009-2010), v katerega je vključen Zavod SCCA-Ljubljana in mednarodni partnerji oz. kulturni portali: SEEcult.org (Srbija), Kulturpunkt (Hrvaška) in Forum Skopje (Makedonija) ter domači Artservis (Slovenija).

Okrogla miza, posvečena statusu in položaju ustvarjalcev v kulturi in njihovim iniciativam za izboljšanje pogojev delovanja, je bila izjemno dobro obiskana, saj smo našteli preko 70 udeležencev iz različnih področjih kulture in umetnosti, med katerimi jih je več kot polovica s statusom samozaposlenega v kulturi.

Moderator Maks Soršak je najprej pozdravil zbrane in za uvodno besedo zaprosil urednico Artservisa in vodjo okrogle mize, mag. Marijo Mojco Pungerčar, ki je podala kratek okvir dogodka. Občinstvo je spomnila na to, da v zadnjih letih kulturnike neprestano pretresajo različne situacije, ki so povezane s političnimi in ekonomskimi spremembami. Pogoji za produkcijo so nestabilni, ves čas pretijo nevarnosti slabšanja pogojev, zmanjševanja sredstev za produkcijo in ukinitve pravic za samozaposlene v kulturi. S temi težavami se zadnja leta spopadajo organizacije umetnikov in kulturnikov, ki jih ni ustanovila država in jih praviloma ne financira Ministrstvo za kulturo. Organizacije, ki v pomanjkanju krovne zastopniške organizacije za kulturo opravljajo zastopniško vlogo, so Odprta zbornica za vizualno umetnost, Asociacija, SUKI pri Glosi in spletni medij Artservis. Čeprav so te organizacije že večkrat sodelovale med sabo, je bila tokratna okrogla miza prva skupna javna predstavitev, ki sta se ji pridružila tudi predstavnika sorodnih aktivističnih pobud iz Hrvaške in Srbije. Sledile so samostojne predstavitve organizacij, ki so jih podali panelisti. Razložili so, kako in zakaj so se samoorganizirali na lokalni in nacionalni ravni ter kaj so že dosegli. Povedali so, na kakšen način vodijo dialog z državo in lokalnimi oblastmi ter kako sodelujejo z njimi pri reševanju problemov produkcijskih pogojev v kulturi, formalnih statusov umetnikov in sistemi socialnih transferjev za umetnike.

Marija Mojca Pungerčar je kronološko opisala različne akcije in pobude, ki jih je Artservis v zadnjih letih izvajal predvsem na področju socialne varnosti in pravic za samozaposlene v kulturi. Posebnost Artservisa je, da se na spremembe odziva hitro in da učinkovito informira kulturnike, saj ima preko 6.000 naročnikov na okrožnico. Jurij Krpan, predsednik Društva Asociacija, je poudaril prizadevanje društva, da postane čim močnejša zastopniška organizacija, delujoča na profesionalnih temeljih. Sprememb se namerava lotiti premišljeno in šele potem, ko bodo opravljene temeljite analize kulturno-umetniške produkcije. Potrebno si je izboriti mesto v pogajalskih skupinah z resornimi ministrstvi, dialog pa voditi na osnovi izdelanega elaborata oz. študije o produkcijskih pogojih v kulturi in umetnosti. Predstavnica Odprta zbornice za vizualno umetnost, Jadranka Ljubičič, je poudarila neformalni značaj in večplastno aktivistično delovanje Odprte zbornice, katere člani delujejo v različnih delovnih skupinah: skupina za razpise, samozaposlene, založništvo in infrastrukturo. Predsednik Sindikalne konference SUKI pri Glosi, Denis Miklavčič, je spregovoril o pravici samozaposlenih v kulturi do sindikalnega organiziranja in o težavah, ki jih prinaša samozaposlenim sedanji status delodajalca. Cilji sindikalne konference so med drugim enake pravice in zagotovitev socialne varnosti za vse, ki delujejo na področju umetnosti in kulture, da ustvarjalno delo ne sme biti podrejeno tržnim zakonitostim in sprejemljiva davčna politika. Nemanja Cvijanović, umetnik iz Hrvaške, je predstavil samoorganizirano skupine sodobnih vizualnih umetnikov, ki je dejavna tudi na področju izboljševanja delovnih in statusnih pogojev. Beograjski umetnik Dragoslav Krnajski, ki je bil med drugim tudi predsednik Združenja likovnih umetnikov Srbije, je poudaril nekatere težave, s katerimi se srečujejo ustvarjalci v Srbiji, predvsem na področju financiranja in davčne zakonodaje. Izpostavil je vpliv zakonodaje na delovanje umetnikov in dejstvo, da se socialni prispevki umetnikom s statusom določajo glede na njihov prispevek kulturi in glede na umetniško vrednost njihovega dela. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so v Srbiji umetniki glede na višino socialnih prispevkov in iz njih izhajajočih pravic do pokojninskega zavarovanja izenačeni z nekvalificiranimi delavci v proizvodnji. V Srbiji beležijo okrog 1.500 umetnikov s statusom, v različna umetniška združenja pa je vpisano okrog 11.000 umetnikov.

Sledila je živahna razprava s publiko. Nekatere udeležence je zanimalo, na katero od prisotnih organizacij se lahko obrnejo s svojim problemom. Katera organizacija jih je pripravljena zastopati? Zakaj potrebujemo več zastopnikov - ali ne bi bil dovolj le en sam? Ali ne bi bilo bolje, da bi si organizacije razdelile področja delovanja? Marija Mojca Pungerčar je izpostavila, da je delovanje več pobud pozitivno, ker vsaka pobuda oz. organizacija s svojimi mehanizmi pritiska na pristojna ministrstva. Nujno pa je, da so pobude medsebojno usklajene in da organizacije med seboj sodelujejo.

Predstavniki organizacij so poudarili, da je edina možnost za doseganje sprememb osebna angažiranost, samoorganiziranost in povezovanje. Med dosežki svojega delovanja so izpostavili dosežen sporazum z Ministrstvom za kulturo glede obveznosti obveščanja DURS-a o prispevkih za socialno varnost za samozaposlene s statusom ter sodelovanje v Projektni medresorski skupini za celostno rešitev statusa samozaposlenih v kulturi na Ministrstvu za kulturo, v okviru katere so letos poleti izdelali skupen predlog za izboljšanje položaja samozaposlenih.

Zastavlja se vprašanje, kako doseči večjo solidarnost in širšo aktivnost kulturnikov. Razprava je pokazala, da mnogi kulturniki svoja pričakovanja usmerjajo predvsem v smer vzpostavitve močne zastopniške organizacije, ki bi reševala njihove probleme. To bi bil lahko sindikat, pravni zastopniki ali pa že obstoječa, a nedelujoča Kulturniška zbornica Slovenije. Podana je bila pobuda, da se kulturniki v kar največjem številu včlanijo v Kulturniško zbornico Slovenije in jo z glasovalno pravico od znotraj preoblikujejo tako, da bo stregla aktualnim potrebam kulturnikov. Maks Soršak je vsem, ki se bodo angažirali za ta namen, ponudil pravno pomoč, direktor Kina Šiška Simon Kardum pa prostor.

Mag. Marija Mojca Pungerčar, urednica Artservisa,
Dušan Dovč, vodja programov SCCA-Ljubljana

Okrogla miza Okrogla miza

Okrogla miza Okrogla miza

Okrogla miza Okrogla miza

Okrogla miza Okrogla miza

Okrogla miza Okrogla miza

POROČILA

NAPOVED DOGODKA

 

 

 
Fokus

Postaja DIVA
na turneji: Dunaj

Blickle Kino
7. 6. 2017, ob 19. uri

Iskanje
Zgodilo se je

Postaja DIVA
predstavlja 4

v dunajskem Kinu Blickle

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si