Regina José Galindo: Artist's Talk

Predstavitev in predvajanje video del

Sobota, 17. oktober 2009
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V sklopu 15. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk, ki je letos potekal od 9. do 18. oktobra 2009 pod naslovom Svetovni jug, je sodelovala tudi umetnica Regina José Galindo iz Gvatemale.

V Ljubljani je najprej izvedla performans Strije. Prazen plesni podij je bil prevlečen z grobo površino, podobno brusnemu papirju. Oblečena performerka je ležala na njem, z obrazom obrnjenim navzdol, mlajši moški pa jo je za noge vlekel po odru. Slišalo se je brusenje nohtov, s katerimi se je performerka upirala moški sili. Metafora ženskega telesa, podvrženega nasilni in permanenetni gesti, je svoj klimaks dosegala na več nivojih: z zvokom, ki je marsikomu naježil kožo, in s podobo nemočnega telesa. Po dobrih desetih minutah je moški odšel z odra. Performans lahko uvrstimo med t. i. vzdržljivostne performanse, kjer tako performerji kot občinstvo preizkušajo svojo zunanjo, fizično močo in/ali notranjo, emocionalno doživljanje. Vsak pri tem najde svojo mero.

V Projektni sobi SCCA je 17. oktobra Regina José Galindo spregovorila o svojem dosedanjem delu in predvajala dva videa: ¿Quién puede borrar las huellas? / Who Can Remove the Traces (produkcija: R.J.G., 2003) in CRISIS dignity (produkcija: Futura, Češka, 2009). Sprva je bila vidno utrujena umetnica zadržana, kasneje pa se je ob vizualnem gradivu razvila živahna diskusija, ki je zlasti pokazala na kulturne in civilizacijske razlike med evropsko in latinoameriško kulturo.

?Quién puede borrar las huellas? / Who Can Remove the Traces
(foto: Victor Pérez, produkcija: R.J.G., 2003)

CRISIS dignity (foto: Francisco Toralla, produkcija: Futura, Češka, 2009)

Performans Rompiendo el hielo je leta 2008 izvedla na gostovanju v Oslu. V neogrevanem prostoru je sredi zime sedela gola, pred svoje telo pa je nastavila oblačila. Obiskovalci so dobro uro opazovali, kako njeno telo začenja modreti, preden so jo oblekli.

Prav telo je osnovno umetniško orodje, ki ga umetnica uporablja, največkrat tako, da ga izpostavlja esktremnim situacijam. Njena body art praksa posega po eksperimentiranju z narkotiki (Valium 10 ml, Gvatemala 2000), z medicinskimi posegi (Himnoplastia, Gvatemala 2004), z izpostavljanjem fizičnemu nasilju (Lucha, Gvatemala 2002) . V vseh performansih pa opozarja na žensko telo v Latinski Ameriki, ki je stigmatizirano z družbenimi konvencijami (ženska kot mati), zatrto zaradi mačizma (ženska kot žena) in izkoriščeno s strani kapitala (ženska kot delavka brez pravic).

Regina José Galindo s svojo umetnostjo daje glas in podobo tistemu, kar je v Latinski Ameriki najbolj skrito. V akciji XX (Gvatemala 2007) je na grobove, v katere pokopavajo neidentificirane žrtve, postavljala spominske plošče z oznako XX. Za vse, ki so želeli prebegniti v ZDA, je leta 2007 v Gvatemali pripravila tečaj preživetja v ekstremnih pogojih. Deset udeležencev je s strokovnjaki naučila, kako se orientirati, kako zgraditi zasilno zatočišče ..., udeleženci pa so se naučili tudi osnov prostega plezanja.

Body art umetniška praksa Regine José Galindo je za evropskega gledalca morda déja vu, v Latinski Ameriki, kjer body art še nima svoje zgodovine, pa je njeno delo pionirsko. Krutost akcij in performansov pa le simptom družbe, kjer je človeško življenje vredno le kakšen ketzal, peso ali real.

In kako umetnica arhivira svoje akcije in performanse? Regina José Galindo je svetovno znana umetnica, ki ima svojega galerijskega zastopnika. Vsako akcijo dokumentira s fotografijami, videom, načrti za izvedbo, dokumenti, predmeti ... Glede na končno realizacijo pa se z galeristom in kuratorjem odloči, kaj delo najbolje reprezentira in je kot tako na prodaj.

Dušan Dovč

Fotografije umetniških del: arhiv Regine José Galindo

POVEZAVE

• Napoved dogodka

Predstavitev je bila pripravljena v sodelovanju z Mestom žensk.