Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)

Neodvisni kulturniki pomembni
za javne medije

Posvet Doba medijev

Petek, 9. 4. 2010, ob 17. uri
Klub Booksa, Zagreb

Posvet z naslovom Doba medijev je priredil spletni portal Kulturpunt.hr, ki predstavlja hrvaško neodvisno kulturno sceno in kritično spremlja širšo družbeno stvarnost in politiko, povezano s kulturo. Posvet je bil sestavljen iz dveh sklopov: iz javnega intervjuja: Mediji in kultura, ki je bil na sporedu v četrtek 8. 4., in odprtega foruma Mediji in novinarji za kulturo.

V zagrebškem klubu Booksa smo našteli približno trideset udeležencev. Zbrali so se novinarji in novinarke, strokovnjaki za medije in kulturo s Hrvaške, Srbije, Slovenije in Makedonije, ljudje, ki spremljajo kulturo v komercialnih, javnih "mainstream" ter neodvisnih in alternativnih medijih. Nekateri izmed njih so literarni, glasbeni, gledališki in filmski kritiki, pisci kulturnih reportaž in drugih žanrskih zvrsti, ki spremljajo in komentirajo kulturne dogodke, v tisku in elektronskih medijih, v časopisih, na nacionalnih televiziji, radiu in na spletnih portalih. Delajo kot svobodni (free-lance), honorarni in zaposleni novinarji ter novinarke. Na javnem intervjuju je sodelovala tudi Mojca Planšak, neodvisna slovenska strokovnjakinja za medije in kulturo.

V javnem intervjuju so ocenjevali, kakšna je zastopanost kulturnih vsebin v medijih v posameznih regijah, v Sloveniji, na Hrvaškem, Srbiji in v Makedoniji. Na forumu so načeli več žgočih vprašanj. Med drugimi, kako naj se mediji izvlečejo iz zdajšnje gospodarske krize, ki se kaže tudi v spremljanju kulturnih tem. Kakšen je položaj kulture in umetnosti v medijih? Kaj lahko naredijo novinarji, da bi kultura preživela zdajšnjo krizo? Ali naj se neformalno povežejo s svojimi novinarskimi kolegi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije? Za kakšno vrsto sodelovanja naj se odločijo? Kakšna naj bi bila bodoča vloga neodvisnih medijskih delavcev glede na javne medije?

Prevzgoja mladih generacij in vstop v javne medije
Urednica spletnega portala Kulturpunkt.hr, Dea Vidović, je uvodoma opozorila, da bo med največjimi izzivi predstavnikov neodvisne medijske scene prevzgoja mladih generacij bralcev. Prizadevali si bodo, da mladi ne bodo brali zgolj SMS sporočil, ampak znova tudi resnejša, tehtnejša besedila. Neodvisni medijski delavci bi morali začeti delati tudi v javnih medijih. To sta bili najpomembnejši sporočili foruma, ki je bil dobra priložnost za izmenjavo mnenj novinarjev predvsem o težavah, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delu.  

Kulturi se pišejo slabi časi, je menil novinar Trpimir Matasović, pisec recenzij o gledaliških igrah na spletnem portalu Dnevni kulturni info, sodelavec Radia 101 in drugih medijev. Opozoril je, da je nesporazum med stroko in lastniki dnevnih časopisov privedel do prevlade pojava "infotainmenta". Kulturo se dojema na eni strani zgolj kot zabavo, na drugi strani pa kot nekaj, kar je visoko, hermetično in elitistično. Povsod po Evropi, ne samo v tranzicijskih državah, zmaguje elitistično pojmovanje kulture. Hkrati pa izgublja svojo pomembnost v dnevnih medijih. Kultura je postala vse bolj privesek informativnega programa. V glavnih medijih so kulturne teme ali izginile ali se utopile v druge vsebine.
Samostojna novinarka Branimira Lazarin se ni povsem strinjala s Trpimirjevo katastrofično oceno. Povedala je, da novinarji lahko spremljajo katero koli temo v kulturi. Na 1. programu Radia HRT je na primer dovolj oddaj, ki predstavljajo kulturo resno in ne hermetično. Razumljive so vsakomur, ne zgolj strokovni javnosti. Teme iz književnosti in likovne umetnosti obravnavajo kritično v informativnih prispevkih, v reportažah in v intervjujih. Poslušalci lahko spremljajo tudi problemske oddaje o kulturi. Neformalno povezovanje in sodelovanje med novinarji je pomembno. Novinarji kulturne redakcije so pogosto brez vpliva na uredniško politiko pomembne medijske hiše. Kritika in svoboda sta dopuščeni. Toda v dnevniku je kultura vedno predstavljena kot okras, komaj pred športom, torej na zadnjem mestu. Novinar Miroslav Zec iz Novega lista je za takšno stanje obtožil tudi premalo kakovosten uredniški kader v dnevnem časopisu. "Pri tem mislim", je dejal, "tudi na svojega urednika". 

Nekateri novinarji so se osredinili tudi na težave v neodvisnih medijih. Po njihovih besedah bi ti morali postati rešitelji mainstream časopisov, ki slabo opravljajo svoje poslanstvo pri spremljanju kulturnih tem. Neodvisni mediji bi potrebovali več denarja, da bi lahko bolje plačali kakovostne novinarje, pisce recenzij, kulturnih vesti in drugih žanrov, a denarja ni od nikjer, je opozoril Nenad Brković. "Precej bedasto je misliti, da bodo entuziasti v neodvisni kulturni sceni delali zastonj," je rekel. To se dogaja tudi v Sloveniji. Davor Mladić iz mainstreamovskega Večernjega lista je vrnil žogico, češ da so si zato sami krivi. "Neodvisna scena ne bi smela navajati velikih medijev k mišljenju, da so informacije zastonj. S svojo neprofitno filozofijo so vsem medijem, tudi komercialnim, znižali cene informacij. Kakovost vsebin v mainstream medijih pa se bo še poslabšala," je dejal. Boljši zaslužek bi si oboji pridobili, če bi si bolj prizadevali za večje oglaševanje in večjo obiskanost svojih spletnih portalov. "Oglaševalcem se ne splača poslovati v razmerah, ko lahko izkoristijo zgolj mizernih pet oziroma deset odstotkov oglaševalskega potenciala," je menil Mladić.

Med drugim smo v izmenjavi mnenj zvedeli, da je na tretjem programu Radia HRT lani brez dela ostala kar tretjina sodelavcev. Za kulturo so prejeli trideset odstotkov manj denarja, ukinjenih je bilo trideset odstotkov oddaj. Skupna ocena razpravljavcev je bila, da svoboda mišljenja v hrvaških medijih ni ogrožena. Večina jih je bila mišljenja, da cenzure ni, čeprav je bilo slišati tudi, da v enem od mainstream medijev vendarle razsaja. Nenazadnje se cenzura kaže v uredniški politiki posameznih dnevnikov, ki težijo k krajšanju člankov, pa tako ni mogoče dovolj natančno predstaviti določene kulturne vsebine.

Vrnitev kritičnega diskurza v javne medije
Ena od najtežjih nalog novinarjev je, kako vrniti nazaj kritični diskurz v vse žanre in medije, ki bi nas povezali, je opozorila novinarka Branimira Lazarin. Priče smo "pavperizaciji javnosti". Največje žrtve miselnega osiromašenja so mladi. A zato niso krivi sami. "Mlajša publika ima nizek prag medijske kulture, ker so mediji vzgojili takšno publiko," je menila Lazarinova. Velika miselna preobrazba se je v osrednjih hrvaških medijih zgodila postopno. Z več desetletij trajajočim razvojem korporativne medijske kulture in korporativnega načina dojemanja medijev na Hrvaškem. "Veliki mediji, ki delujejo s pozicije moči, so namerno banalizirali medijske vsebine. Poiskali so "poceni" avtorje s skromno pismenostjo, zato se zdaj dogaja, da imajo mladi najraje protikulturne in predmoderne medije," je pojasnila. Kritično oceno razvoja mainstreamovske medijske kulture je za Artservis podal tudi novinar Dejan Budjevac iz Makedonije, eden od sogovornikov na javnem intervjuju. "Pasivnost gledalcev in poslušalcev spodbuja kultura zabave. Naša kultura se speljuje na populistične obrazce, na psihološki in politični ekstremizem, netoleranco, relativizacijo zločina. Gledalci požirajo samo še pocukrane, žajfaste nadaljevanke," je bil oster Budjevac. Gre za nekakšno globalizacijsko, korporacijsko zgodbo. Povsod, ne le na Hrvaškem ali v Sloveniji, se je zgodil TV Pink, ki ustvarja celotni kulturni obrazec. Ko nimaš drugih oddaj, vzorcev in življenja, kaj ostane? Velika razočarana množica, ki zgolj pasivno požira, kar jim servirajo. To, kar največkrat ponujajo mediji, je kozmetična proizvodnja, indoktrinacija prebivalstva s stalno potrošnjo". 
Za zmago nezahtevnega okusa občinstva in enodimenzionalne kulture so odgovorni mediji, njihovi nekakovostni novinarji in uredniki, so se strinjali vsi razpravljavci. 

Kako naprej? "Treba je ustvariti nova merila," pravi Dejan Budjevac. Večina navzočih, med njimi tudi novinarji iz mainstream medijev, so bili mišljenja, da bi morali njihovi kolegi iz neodvisnih in alternativnih medijev zavzeti javne medije. Ti bi morali postati "prva fronta našega boja in odpora, ker sami težko kaj spremenimo v komercialnih medijih," je bila udarna Dea Vidović. Napeti moramo vse sile, da preprečimo njihovo nadaljnjo komercializacijo in podrejanje vladajoči politiki ter njenemu administrativnemu aparatu.
"Pomembno je, da javni mediji ne opravljajo zgolj servisnih, ampak predvsem izobraževalne naloge. Dojemati bi jih morali kot ustanove, ki opismenjujejo in razvijajo civilno družbo," je opozoril Budjevac.

O posvetu novinarjev v Booksi je novinarka Branimira Lazarin povedala, da je bil izkupiček tega srečanja predvsem poskus skupnega razumevanja in ocene težav vladajočega medijskega diskurza. Z obžalovanjem je ugotavljala, da so takšna srečanja najpogosteje zgolj druženje s terapevtskimi učinki, brez večjega vpliva na družbene spremembe. Branimira je mnenja, da bi bilo treba začeti vpeljevati družbene spremembe drugod. V lokalni skupnosti, v šolah, majhnih medijih, v delavnicah, v sodelovanju s širšim in lokalnim prebivalstvom. 

Dea Vidović je ocenila, da je bil sestanek v Booksi uspešen. Po njem prepričanju je spodbudil pomemben pogovor in izmenjavo različnih mišljenj. Čeprav na koncu ni bil sprožen kak revolucionaren predlog, so prireditelji sklenili s spiskom ljudi, s katerimi bi lahko v prihodnje načrtovali podobna neformalna srečanja, ki naj bi vendarle sprožila tudi kakšne bolj zavezujoče sklepe in ocene o položaju kulture v medijih. Vidovićeva ostaja optimistka glede na svoje desetletne organizacijske izkušnje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Kot je dejala, priprava dogodkov, v katerih sodeluje veliko ljudi z različnih držav, zahteva veliko discipline, tolerance, dialoga in vodstvenih spretnosti. Zato je po njenih besedah težko govoriti, da je bil dvodnevni dogodek Doba medijev brez pomena. Portal Kulturpunkt si bo še naprej prizadeval za odpiranje vprašanj o položaju kulture v javnih medijih in se zavzemal za krepiti medijev t.i. tretjega sektorja.

Kaj lahko ob robu opisanega srečanja v Booksi rečemo v Artservisu? S težavami, o katerih so govorili navzoči, se srečujemo tudi pri nas. V "tranzicijske države" jih je zanesel kapitalizem s svojo prevladujočo neoliberalno ideologijo, da je vredno samo tisto, kar prinaša mastne dobičke. Pozitivno sporočilo s srečanja v Booksi je, da naj tvorci kulturnih vsebin v neodvisnih medijih zavzamejo javne medije in se uprejo tej, za kulturo in vsakršno ustvarjalnost uničevalni miselnosti. S takšnim ravnanjem bi se neodvisni mediji rešili "samogetoizacije", kakor je ugotovil eden od razpravljavcev. Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo javne medije, ki izobražujejo in ne poneumljajo ljudi. Nevarnost je, da javni mediji vse bolj postajajo podobni komercialnim in rumenim medijem, namesto, da bi bilo obratno. Kritično mišljenje se zamenjuje s politikantskim kritikaštvom, tehten razmislek nadomešča kritizersko nastopaštvo. Ni kaj, predstavnike neodvisnih medijev čaka zahtevna naloga, ki jo bo treba opraviti. Zavihajmo rokave!

Medard Kržišnik, redaktor Artservisa

Posvet Doba medijev Posvet Doba medijev

Posvet Doba medijev Posvet Doba medijev

POVEZAVE

Posvet in intervju sta tudi del projekta Let's Talk Critic Art (2009-2010), ki kritične aspekte sodobne umetnosti preizprašuje (okrogle mize, javni intervjuji) ter jih dokumentira in arhivira (spletna dokumentacija, publikacija).
Projekt vodi kulturni portal SEEcult.org (Srbija) s partnerji SCCA-Ljubljana / Artservis (Slovenija), Kulturpunkt (Hrvaška) in Forum Skopje (Makedonija). Partnerji so člani neformalne mreže kulturnih portalov inSEEcp,ustanovljene leta 2006 z namenom povezovanja uredništev portalov in vzpodbujanja mednarodnega kulturnega sodelovanja v državah nekdanje Jugoslavije.
Projekt Let's Talk Critic Art podpira Evropska kulturna fundacija.

 

 

 
Fokus

Svetovni dan AV
dediščine 2017

Slovenska kinoteka
27. 10. 2017
ob 19.00 in ob 21.30
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si