Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)

Zgodilo se je
Poročilo s predavanja Daniela Morgenthalerja Kuratorstvo? Koratorstvo!

Četrtek, 9. februar 2017
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V četrtek, 9. februarja 2017,  je v sklopu predavanj Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti, ki deluje pod okriljem Zavoda za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana, predaval Daniel Morgenthaler, švicarski kurator in umetnostni kritik. Predavanje je bilo namenjeno vsem, ki jih zanima tesna zveza med filozofskimi besedili in sodobno kuratorsko prakso. Predavatelj je namreč za izhodišče svojega predavanja z naslovom Kuratorstvo? Koratorstvo! uporabil enega od biserov klasične filozofske literature, znamenito delo rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona O govorniku (De Oratore).

Daniel Morgenthaler, predavanje

To izhodišče je nekoliko presenetljivo. Kako to, da je predavatelj, med drugim diplomant filozofije, svoj premislek o kuratorstvu oprl na filozofsko delo, ki se ukvarja z govorništvom (oratorstvom)? Kaj ima kuratorska praksa, še posebej sodobna, skupnega z retoriko in filozofijo? Odgovor je zanimiv. Veščina, s pomočjo katere naj bi govorniki razvili svoje retorične spretnosti, je pravzaprav pogojena z veščino vizualnega memoriranja. Beseda in podoba se srečata v točki mnemotehnike, metode prostorskega in vizualnega memoriranja. Gre za metodo loci (slov. kraj, mesto), razumljeno kot metodo določenega umeščanja, postavljanja nečesa v prostor. Antični in rimski govorniki so v prostore namišljene arhitekture umeščali posamezne dele svojega govora, s čimer so si ga lažje zapomnili. Trenutek izhoda iz namišljene sobe je pomenil sklep samega govora. Na tem mestu predavatelj zastavlja vprašanje ali je delo kuratorja mogoče razumeti kot svojevrstno mnemotehniko.

Tukaj se lahko pomudimo ob premisleku, h kateremu nas je spodbudilo zadnje vprašanje. Postavljanje podobe, besede in loci na isto raven odpira možnost za določeno topologijo mišljenja. Metaforična raba topoloških figur v humanistiki je bila posebno priljubljena med francoskimi filozofi sredi dvajsetega stoletja. V tem konkretnem primeru, četudi sam predavatelj ne uporabi tega koncepta, nam koncept topologije omogoča uvideti povezavo, ki se vzpostavlja med loci (mestom, toposom), besedo in podobo. Če je retorika potrebovala figuro toposa za besedo, sodobna kuratorska praksa potrebuje besedo o podobi (figuri), ki zaseda določen topos. Primer takšne povezave nam je sam predavatelj ponudil v drugem delu svojega predavanja, govoreč o razstavah San Keller – Spoken Work, Talk to the Hand, !Mediengruppe Bitnik – Delivery for Mr. Assange, History Herstory, An Exhibition for You, ki jih je sokuriral v razstaviču Helmhaus v Zürichu.

Skratka, če se skupaj s predavateljem vprašamo, kaj se sodobni kurator lahko nauči od klasičnega govornika, je odgovor večplasten. Kurator z besedami locira, torej umešča podobo  v določen razstavni prostor. Toda njegovo delo se ne sklene pri tem.  Ubesediti tisto, kar podoba sama (in samo) izraža, kar  torej sporoča, ne da bi se pri tem izrekla, pomeni locirati samo mišljenje, tisto mišljenje, ki ga razstava želi izreči. Sodobni razstavni prostor ni izključno mesto za prezentacijo umetnin, temveč prostor za lociranje sodobnega mišljenja. Lahko rečemo, da nasprotno od ideje o avtonomiji abstraktnega mišljenja stoji ideja o lociranem, umeščenem mišljenju. Mišljenje, da bi sploh bilo mišljenje, potrebuje svoj loci. Zato se lahko strinjamo z Danielom Morgenthalerjem, da če so bili govorniki kuratorji misli, so danes kuratorji nemara koratorji – oratorji vizualnega, ki locirajo mišljenje sodobne umetniške prakse.

Magdalena Germek

Povezava do napovedi in posnetka predavanja.

Daniel Morgenthaler (1978) je v Zürichu in Sheffieldu študiral angleščino, nemščino in filozofijo. Od leta 2011 je kot kurator zaposlen v Helmhaus Zürich, kjer je med drugim kuriral razstave Talk to the Hand (2013), !Mediengruppe Bitnik – Delivery for Mr. Assange/Christian Waldvogel – unknown (2014), Asia Andrzejka Naveen – Mas cerca/De La Fuente Oscar De Franco – Bluecore (2015). Kot neodvisni avtor sodeluje pri pripravi in izdaji razstavnih katalogov, revij in časopisov, kot na primer Kunstbulletin, Züritipp in Apartamento. V sklopu magistrskih programov poučuje na Zürcher Hochschule der Künste (ZHdK). Skupaj s kritičarko in kuratorko Aoife Rosenmeyer in podporo Pro Helvetie je leta 2014 v Švici ustanovil program delavnic kritiškega pisanja Crritic!

[Objavljeno: 15. 3. 2017]

 

 

 
Fokus

Svetovni dan AV
dediščine 2017

Slovenska kinoteka
27. 10. 2017
ob 19.00 in ob 21.30
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si