V hiši, kjer bivam, je mnogo soban … ali “art terapevtski stik”

Avtor: Dalibor Bori Zupančič
Organizatorka in kuratorka: Maja Antončič

Četrtek, 30. 11. 2017, ob 18.00
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana


Umetnik Dalibor Bori Zupančič in kuratorka Maja Antončič bosta v Projektni sobi SCCA izvedla delavnico, ki se bo skozi skupinsko dinamiko vedno bolj približevala metodam umetnostne terapije ter se bo z artikuliranjem umetniških elementov/del/praks/teorij približevala kolektivnemu kuriranju umetniške situacije in postavitve. Izvedba neposredno ne bo zajemala individualne psihološke analize, temveč bo ustvarjala eksperiment bodisi umetniške oziroma umetnostne bodisi terapevtske manifestacije različnih akterjev, tako iz sveta umetnosti kot naključnih zainteresiranih udeležencev.

Projekt je zasnovan v treh osnovnih časovnih sklopih. Udeleženci bodo – z navajanjem konkretnih umetnin, ki se umeščajo ali v Preteklost ali v Sedanjost ali v Prihodnost – izmenjevali svoje subjektivne poglede na umetnost. V vseh izraznih oblikah. Nato jih bodo prepustili skupni uporabi in na podlagi kolektivno določenega protokola izvedli t. i. objektivni izbor, ki je osnova za nadaljnje izvajanje projekta. Izid slednjega odpira pri vsakem posameznem udeležencu možnost za vpogled v komunikacijo, značilno za umetnostno terapijo, ki se navezuje na arhetipsko metaforo hiše.


Dalibor Bori Zupančič (1949) je vizualni umetnik, pisec, glasbenik in karikaturist. Poznan je po prvih konceptualnih akcijah in praksah na celjskem (Mestece Celje, 1973, Tedaj veste, kje ste, 1975) ter prepoznaven kot pomemben člen celjske umetniške scene od sedemdesetih let dalje. Največkrat s pronicljivim humorjem in kritiko skozi različne medije umetniškega izražanja (od risbe do performansa) komentira družbene pojave (Starograjski za pokušino  domišljijskimi karikaturami Celjskih grofovinstalacija, 2015, Ich bin kein Artikel – triptih, 1994, Ich bin kein Artikel, akcija, 2000, … Segment za poučno slikarstvo, akril na blago, 1992, in plesale bodo glave ples požrešni …, mešana tehnika na papir, 1986). Zadnji desetletji se profesionalno ukvarja s fenomenom duševne bolezni. Na Nizozemskem je opravil specializacijo iz umetnostne terapije in se zaposlil kot terapevt v psihiatrični bolnišnici Vojnik. Pri svojem terapevtskem delu uporablja izkušnje vizualnega, glasbenega in literarnega ustvarjanja. Svojo umetniško pot  je celostno predstavil na samostojni razstavi Introspektiva ZZ v Galeriji sodobne umetnosti leta 2006.

Maja Antončič (1983) je kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Diplomirala na dvopredmetnem študiju umetnostne zgodovine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2012 je končala šolo za kustose in kritike sodobne umetnosti Svet umetnosti na SCCA-Ljubljana. V Centru sodobnih umetnosti vodi pedagoški program, ki med drugim aktivno vključuje teme sodobne umetnosti v gimnazijski program (sodelovanje Centra sodobnih umetnosti z Gimnazijo Celje – Center, Umetniško gimnazijo – likovna smer (razstave Zajtrk ob sedmih, 2014, OB(D)RAZI, 2015, interAKCIJA!, 2016, Naredi sam, 2017). Kurirala je skupinske (Sebe v žepu, 2016, “Vedno bom tu, vedno.” Medijske reprezentacije lika, pop in sodobna umetnost, 2017) in samostojne razstave (Narcis Kantaržić – pregledna razstava, 2014, Mark Požlep: Stranger than Paradise, 2014, Small But Dangers: Če bi bil jaz bog, ne bi obstajal, 2016, M. Lucia Cruz Correia: Zemlja, ki jo hočete, 2017) ter tesno sodeluje z lokalno umetniško četrtjo in kulturnimi festivali v Celju (RECI:razstavaRECI:DESIGN, 2015).


Foto: arhiv SCCA-Ljubljana


Produkcija: Zavod SCCA-Ljubljana
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo