Hitre povezave
PROJEKTI
VIDEO/ARHIV
ŠOLA
SERVIS
   
/ domov / o nas / publikacije / knjižnica / DIVA / ENGLISH  

 

A) PROJEKTI
Brez žebljev in podstavkov
Studio 6
Razstave
Raziskave
Koprodukcije, partnerstva
in sodelovanja


B) VIDEO/ARHIV
Postaja DIVA
  Prakse arhiviranja
  Videodokument
  Videospotting
  Artservisova zbirka
  Internet Portfolio

C) ŠOLA
Svet umetnosti
Knjižnica

D) SERVIS
Artservis
ArtsLink
Evrokultura
Kulturna stična točka (CCP)
Stična točka ALF v Sloveniji

Zavod SCCA-Ljubljana
Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 83 85
Fax: +386 (0)1 430 06 29
e-mail: info[at]scca-ljubljana.si

Vizitka

Okrožnica SCCA
dodaj e-naslov / Arhiv
SODELOVANJA:
GAMA, Gateway to Archives of Media Art
GAMA

(Gateway to Archives of
Media Art)
On-AiR
(platforma za mobilnost umetnikov)
VideoLectures.net
(baza videopredavanj)
ČLANSTVO:
Asociacija
(društvo NVO in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture)
CAE
(Culture Action Europe)
ALF
(Anna Lindh Foundation)
IKT
(International Association of Curators of Contemporary Art)
InSEEcp
(Informal SEE Network of Cultural Portals)
On-the-Move
(informacijska mreža za mobilnost v kulturi)
Kulturna četrt Tabor
(društvo organizacij ljubljanske soseske Tabor)
PROJEKTI > Raziskave


ENGLISH / SRPSKO / SLOVENSKO

Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?
raziskovalni projekt (2002-2005)

Delovna skupina: Robert Alagjozovski, Barbara Borčić in Urška Jurman (uredništvo PlatformeSCCA)
Produkcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana

Uredniški odbor PlatformeSCCA je v sodelovanju z ekipo SCCA koncipiral raziskovalni projekt Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?, da bi se spodbudila refleksijo in analiza aktualnega pojava vnovičnega odkrivanja oziroma (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti", ki mu v zadnjih letih lahko sledimo na polju umetnosti in teorije tako v zahodni Evropi kot v sami regiji.

Projekt sestavljajo tematska publikacija, dva strokovna posveta, predstavitve projekta in študijska potovanja urednikov v Ljubljano, Beograd, Skopje, Sofijo ter na glavne razstave in dogodke, ki so predstavljali sodobno umetnost Balkana.

Povečan interes stroke in zainteresirane javnosti za Balkan in "balkansko umetnost" je kulminiral s tremi reprezentativnimi razstavami: V iskanju Balkanije (kustosi: Roger Conover, Eda Čufer, Peter Weibl, Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poročilo, ki je del širšega projekta Balkanska trilogija (kustos Ernst Block, Kassel, 2003).

Ti trije projekti v kontekstu drugih sorodnih projektov, ki so se vrstili v zadnjih letih, pred nas postavljajo sledeča izhodiščna vprašanja: Ali sploh lahko oziroma na kakšni osnovi lahko govorimo o Balkanu in posledično o "balkanski umetnosti"? Kaj Balkan in "balkanska umetnost" (v obravnavanih projektih) pravzaprav označujeta? Kakšni oziroma kateri so kriteriji, ki določeno umetniško prakso in produkcijo identificirajo kot "balkansko"? Kako se na povečan interes - ki mu sledimo v zahodni Evropi - za umetnost in kulturo Balkana odziva sama regija? Kakšno je ideološko, politično in ekonomsko ozadje vnovičnega odkrivana in (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti"? Ali služi Balkan zgolj kot marketinški prijem umetnostnega sistema, ki išče vedno nove trende, in če, zakaj je Balkan aktualen prav sedaj? Kakšna je povezava med interesom za umetnost in kulturo jugovzhodne Evrope s koncem vojne na tleh nekdanje Jugoslavije in s procesom širjenja Evropske Unije? Na kakšen način potekata procesa integracije na področju kulture in politike; kaj je v teh procesih vključeno in kaj izključeno? V projektu spremljamo tudi, ali in kako so obravnavani projekti vplivali na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v sami regiji; ali in kako so vplivali na pogoje za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetniške produkcije ter kritiške in teoretkse refleksije na tem območju?

Omenjena in druga vprašanja obravnavamo v kontekstu sprege umetnosti z ideologijo, politiko in ekonomijo oziroma v kontekstu analize prevladujočih mehanizmov in operacij sodobnega umetnostnega sistema.

PlatformaSCCA, št. 4, 2005
Fokus Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?

Izbor tekstov in intervjujev iz četrte številke PlatformaSCCA z naslovom "Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?" je objavljen tudi v 70. številki Margine, revije za integracijo in razlike, ki jo v Skopju izdaja založba Templum. Izbor je opravil Robert Alagjozovski, gostujoči sourednik četrte številke PlatformaSCCA in hkrati tudi član uredništva Margine.

http://www.templum.com.mk/angliski/margina70-summary.htm

Posvet Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?
15. december 2003, Kiberpipa, Ljubljana

Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana je kot prvi javni dogodek v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"? pripravil posvet. Temo posveta so vpeljala vprašanja o soodnosnosti med umetnostjo, ideologijo, politiko in ekonomijo, ki smo vabljenim govorcem predlagali v razmislek:

Kaj pravzaprav označujeta Balkan in "balkanska umetnost"? Kakšni oziroma kateri so kriteriji, ki neko umetniško prakso in produkcijo identificirajo kot !"balkansko"? Kako se na povečano zanimanje za umetnost in kulturo Balkana v zahodni Evropi odziva sama regija? Kakšno je ideološko, politično in ekonomsko ozadje vnovičnega odkrivanja in (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti"? Kakšna je povezava med interesom za umetnost in kulturo jugovzhodne Evrope, koncem vojne na tleh nekdanje Jugoslavije in procesom širjenja Evropske unije? Kako potekata procesa integracije na področju kulture in politike; kaj je v te procese vključeno in kaj iz njih izključeno? Kako so projekti, ki jih tukaj obravnavamo, vplivali na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v sami regiji; ali in kako so vplivali na pogoje za nastajanje, razumevanje in distribucijo umetniške produkcije in na kritiške in teoretske refleksije na tem območju?

Gostje: Rastko Močnik (sociolog, profesor na Univerzi v Ljubljani), Alen Ožbolt (umetnik, Ljubljana), Mitja Velikonja (sociolog kulture, profesor na Univerzi v Ljubljani), Borut Vogelnik (umetnik, član skupine Irwin), Igor Zabel (kustos, kritik, zaposlen v Moderni galeriji, Ljubljana)
Moderatorja: Robert Alagjozovski (filozof in publicist, član kulturnega centra Točka in uredništva revije Margina, Skopje) & Urška Jurman (umetnostna zgodovinarka, samostojna kustosinja, urednica revije PlatformaSCCA)

Povzetki so objavljeni v PlatformiSCCA, št. 4, 2005.

Posvet Kaj je ostalo od "balkanske umetnosti"?
7. november 2005, Galerija Škuc, Ljubljana

Slovenski in mednarodni gostje so s triletno časovno distanco razmišljali o izhodiščnih vprašanjih samega projekta Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?: Kako je povečan interes za "balkansko umetnost" vplival na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v regiji? Ali so se pogoji za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetniške produkcije ter kritiške in teoretske refleksije kakorkoli spremenili? So umetniki z Balkana sedaj bolj vključeni v mednarodni umetnostni sistem? Se je interes za umetnost Balkana in jugovzhodne Evrope zaključil? Kako se z umetnostjo s tega območja soočati v prihodnje?
Gostje: Suzana Milevska (teoretičarka, kustosinja, Skopje), Miran Mohar (umetnik, Ljubljana), Bertan Selim (predstavnik Evropske kulturne fundacije)
Moderator: Robert Alagjozovski (filozof in publicist, član kulturnega centra Točka in uredništva revije Margina, Skopje)
Vizualna intervencija: Dan Perjovschi (umetnik, Bukarešta)

Posvet je bil pripravljen v sodelovanju z Galerijo Škuc in s podporo Evropske kulturne fundacije.

Predstavitev projekta
PlatformaSCCA na 9. istanbulskem bienalu
Istanbul, 15. september 2005

Predstavitev projketa in nove številke PlatformaSCCA je potekala v okviru dogodka Publication Launches and Happy Hour.

Predstavljene publikacije:
- Maria Lind & Liam Gillick, Curating With Light Luggage, ed. by Liam Gillick And Maria Lind, Revolver Archiv Fur Aktuelle Kunst, 2004
- Urška Jurman & Barbara Borčić, What is to be done with 'Balkan art'?
- Charles Eshe, Mutevazi Oneriler, ed. by Serkan Ozkaya
- Vasif Kortun & Erden Kosova, Szene Turkei: Abseits, Aber Tor!
- Rosa Barba, Printed Cinema
- Sener Ozmen, Istanbul Guide
- Hatice Guleryuz, Strange Intimacies

Več...
http://www.iksv.org/bienal/bienal9/english/..


 

 
Fokus

Ob nekem času,
na nekem mestu

(iz video arhiva
Postaja DIVA)

Noč kratkih filmov:
21. 12. 2017, ob 22.30

Slovenska kinoteka
Vstop prost!

Iskanje
Zgodilo se je

Meditacije
tajvanskega videa

1. 8. 2017
Projektna soba SCCA

Novosti v knjižnici SCCA

Strokovna literatura
o sodobni umetnosti

Fokus: kuratorske prakse, video in novi mediji

Sledite SCCA-Ljubljana
Facebook  Twitter  Vimeo  Wikipedia

 


Zavod SCCA-Ljubljana
, Metelkova 6, SI - 1000 Ljubljana,
Tel.: +386 (0)1 431 83 85, Fax: +386 (0)1 430 06 29 e-mail: info@scca-ljubljana.si