PROJEKTI > Raziskave
Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?
raziskovalni projekt (2002-2005)
Delovna skupina: Robert
Alagjozovski, Barbara Borčić in Urška Jurman (uredništvo PlatformeSCCA)
Produkcija: Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana
Uredniški odbor PlatformeSCCA je v sodelovanju z ekipo SCCA koncipiral
raziskovalni projekt Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?,
da bi se spodbudila refleksijo in analiza aktualnega pojava vnovičnega
odkrivanja oziroma (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti",
ki mu v zadnjih letih lahko sledimo na polju umetnosti in teorije
tako v zahodni Evropi kot v sami regiji.
Projekt sestavljajo tematska publikacija, dva strokovna
posveta, predstavitve projekta in študijska potovanja urednikov v Ljubljano,
Beograd, Skopje, Sofijo ter na glavne razstave in dogodke, ki so
predstavljali
sodobno
umetnost
Balkana.
Povečan interes stroke in zainteresirane javnosti za Balkan in "balkansko
umetnost" je kulminiral s tremi reprezentativnimi razstavami:
V iskanju Balkanije (kustosi: Roger Conover, Eda Čufer, Peter Weibl,
Gradec, 2002); Kri in med. Prihodnost je na Balkanu (kustos Harald
Szeemann, Klosterneuburg, 2003) in V soteskah Balkana. Poročilo,
ki je del širšega projekta Balkanska trilogija (kustos Ernst Block,
Kassel, 2003).
Ti trije projekti v kontekstu drugih sorodnih projektov, ki so se
vrstili v zadnjih letih, pred nas postavljajo sledeča izhodiščna
vprašanja: Ali sploh lahko oziroma na kakšni osnovi lahko govorimo
o Balkanu in posledično o "balkanski umetnosti"? Kaj Balkan
in "balkanska umetnost" (v obravnavanih projektih) pravzaprav
označujeta? Kakšni oziroma kateri so kriteriji, ki določeno umetniško
prakso in produkcijo identificirajo kot "balkansko"? Kako
se na povečan interes - ki mu sledimo v zahodni Evropi - za umetnost
in kulturo Balkana odziva sama regija? Kakšno je ideološko, politično
in ekonomsko ozadje vnovičnega odkrivana in (re)definiranja Balkana
in "balkanske umetnosti"? Ali služi Balkan zgolj kot marketinški
prijem umetnostnega sistema, ki išče vedno nove trende, in če, zakaj
je Balkan aktualen prav sedaj? Kakšna je povezava med interesom za
umetnost in kulturo jugovzhodne Evrope s koncem vojne na tleh nekdanje
Jugoslavije in s procesom širjenja Evropske Unije? Na kakšen način
potekata procesa integracije na področju kulture in politike; kaj
je v teh procesih vključeno in kaj izključeno? V projektu spremljamo
tudi, ali in kako so obravnavani projekti vplivali na vzpostavljanje
in delovanje umetnostnega sistema v sami regiji; ali in kako so vplivali
na pogoje za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetniške
produkcije ter kritiške in teoretkse refleksije na tem območju?
Omenjena in druga vprašanja obravnavamo v kontekstu sprege umetnosti
z ideologijo, politiko in ekonomijo oziroma v kontekstu analize prevladujočih
mehanizmov in operacij sodobnega umetnostnega sistema.
PlatformaSCCA, št. 4, 2005
Fokus Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?
Izbor tekstov in intervjujev iz četrte številke PlatformaSCCA z
naslovom "Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?"
je objavljen tudi v 70. številki Margine, revije za integracijo in
razlike, ki jo v
Skopju izdaja založba Templum. Izbor je opravil Robert Alagjozovski,
gostujoči sourednik četrte številke PlatformaSCCA in hkrati tudi
član uredništva Margine.
http://www.templum.com.mk/angliski/margina70-summary.htm
Posvet Kaj storiti z "balkansko umetnostjo"?
15. december 2003, Kiberpipa, Ljubljana
Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana je kot prvi javni dogodek
v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Kaj storiti z "balkansko
umetnostjo"? pripravil posvet. Temo posveta so vpeljala vprašanja
o soodnosnosti med umetnostjo, ideologijo, politiko in ekonomijo,
ki smo vabljenim govorcem predlagali v razmislek:
Kaj pravzaprav označujeta Balkan in "balkanska umetnost"?
Kakšni oziroma kateri so kriteriji, ki neko umetniško prakso in produkcijo
identificirajo kot !"balkansko"? Kako se na povečano zanimanje
za umetnost in kulturo Balkana v zahodni Evropi odziva sama regija?
Kakšno je ideološko, politično in ekonomsko ozadje vnovičnega odkrivanja
in (re)definiranja Balkana in "balkanske umetnosti"? Kakšna
je povezava med interesom za umetnost in kulturo jugovzhodne Evrope,
koncem vojne na tleh nekdanje Jugoslavije in procesom širjenja Evropske
unije? Kako potekata procesa integracije na področju kulture in politike;
kaj je v te procese vključeno in kaj iz njih izključeno? Kako so
projekti, ki jih tukaj obravnavamo, vplivali na vzpostavljanje in
delovanje umetnostnega sistema v sami regiji; ali in kako so vplivali
na pogoje za nastajanje, razumevanje in distribucijo umetniške produkcije
in na kritiške in teoretske refleksije na tem območju?
Gostje: Rastko Močnik (sociolog, profesor na Univerzi v Ljubljani),
Alen Ožbolt (umetnik, Ljubljana), Mitja Velikonja (sociolog kulture,
profesor na Univerzi v Ljubljani), Borut Vogelnik (umetnik, član
skupine Irwin), Igor Zabel (kustos, kritik, zaposlen v Moderni galeriji,
Ljubljana)
Moderatorja: Robert Alagjozovski (filozof in publicist, član kulturnega centra
Točka in uredništva revije Margina, Skopje) & Urška Jurman (umetnostna
zgodovinarka, samostojna kustosinja, urednica revije PlatformaSCCA)
Povzetki so objavljeni v PlatformiSCCA, št. 4, 2005.
Posvet
Kaj je ostalo od "balkanske umetnosti"?
7. november 2005, Galerija Škuc, Ljubljana
Slovenski in mednarodni gostje so s triletno časovno distanco razmišljali
o izhodiščnih vprašanjih samega projekta Kaj storiti z "balkansko
umetnostjo"?: Kako je povečan interes za "balkansko umetnost" vplival
na vzpostavljanje in delovanje umetnostnega sistema v regiji? Ali
so se pogoji za nastajanje, razumevanje in distribuiranje umetniške
produkcije ter kritiške in teoretske refleksije kakorkoli spremenili?
So umetniki z Balkana sedaj bolj vključeni v mednarodni umetnostni
sistem? Se je interes za umetnost Balkana in jugovzhodne Evrope zaključil?
Kako se z umetnostjo s tega območja soočati v prihodnje?
Gostje: Suzana Milevska (teoretičarka, kustosinja,
Skopje), Miran Mohar (umetnik, Ljubljana), Bertan Selim (predstavnik
Evropske kulturne fundacije)
Moderator: Robert Alagjozovski (filozof in publicist, član kulturnega centra
Točka in uredništva revije Margina, Skopje)
Vizualna intervencija: Dan Perjovschi
(umetnik, Bukarešta)
Posvet je bil pripravljen v sodelovanju z Galerijo Škuc in s podporo
Evropske kulturne fundacije.
Predstavitev projekta
PlatformaSCCA na 9. istanbulskem bienalu
Istanbul, 15. september 2005
Predstavitev projketa in nove številke PlatformaSCCA je potekala
v okviru dogodka Publication Launches and Happy Hour.
Predstavljene publikacije:
- Maria Lind & Liam Gillick, Curating With Light Luggage, ed.
by Liam Gillick And Maria Lind, Revolver Archiv Fur Aktuelle Kunst,
2004
- Urška Jurman & Barbara Borčić, What is to be done with 'Balkan
art'?
- Charles Eshe, Mutevazi Oneriler, ed. by Serkan Ozkaya
- Vasif Kortun & Erden Kosova, Szene Turkei: Abseits, Aber Tor!
- Rosa Barba, Printed Cinema
- Sener Ozmen, Istanbul Guide
- Hatice Guleryuz, Strange Intimacies
Več...
http://www.iksv.org/bienal/bienal9/english/..
|