Zgodilo se je
Arhiv je orodje, vzemi ga v roke!
Posvet o praksah arhiviranja in (upo)rabi
arhivskih avdio-vizualnih gradiv

22. 6. 2016
Projektna soba SCCA, Ljubljana

Projektna skupina fizičnega in spletnega video arhiva Postaja DIVA redno pripravlja posvete z umetniki in umetnicami, ki jih tematika arhiviranja sodobne video umetnosti neposredno zadeva.

Tokratni posvet je potekal pod naslovom Arhiv kot orodje in je tematsko izhajal iz želje po razširitvi in nadgradnji spletnega arhiva Postaja DIVA, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom dostopnosti, raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja video in novomedijske umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Namen posveta je bil analiza in premislek o uporabnosti in možnostih, ki jih oziroma bi jih lahko spletna stran ponujala umetnikom, kuratorjem in kritikom, pa tudi širši javnosti.

Vesna Bukovec, umetnica in sodelavka Postaje DIVA, je na posvet povabila tri umetnike, ki so v arhiv vključeni s svojimi deli. Primož Novak, Nika Autor in Borut Savski so predstavili svoje ideje in mnenja glede spletnega arhiva ter splošne uporabnosti arhivov pri svojem delovanju. Peti sogovornik je bil teoretik Andrej Šprah, strokovni sodelavec Slovenske kinoteke in član kolektiva Obzorniška fronta, ki je predstavil teoretsko plat pomena raziskovanja, zbiranja, beleženja in hranjenja umetniških avdiovizualnih gradiv na primeru sorodnega – filmskega področja.

Med posvetom smo si ogledali dela in dokumentacijo prisotnih umetnikov:

• Nika Autor in Obzorniška Fronta: Obzornik 62, 2015, 11' 37";
• Nika Oblak in Primož Novak: videodokumentacija razstave v Kunsthalle Bratislava, 2015, 1'20" in Sisyphus Actions, pneumatic video installation, 2011, 3'; promocijski video za kampanjo Border Mover na Kickstarterju;
• Borut Savski in Cirkulacija2, arhivska gradiva z dogodkov: dokumentacija webcam na spletni strani Cirkulacije 2, vmesnik za grafični prikaz arhiva zvočnih posnetkov, sestavljanke avtomatske nelienearne montaže arhivskih artefaktov (slike, zvok, besesedilo)

Ko so se udeleženci ob samem začetku lotili vprašanja urejanja profilov umetnikov na Postaji DIVA, so bili prisotni složni v prepričanju, da bi lastnoročno urejanje profilov na način neke vrste socialnega omrežja za njih predstavljalo dodatno delo, vseeno pa bi si želeli, da bi bili njihovi profili in dela urejeni kakovostno in z določeno mero so-urednikovanja. Tema je nanesla na izpraševanje pomena teh profilov in posledično strategij povečanja vidnosti tako arhiva kot umetniških del. Borut Savski je izrazil težnjo arhiva, da bi stopil iz okvirov akademske sfere in postal obče funkcionalen s širitvijo in razvojem diskurza različnih principov multimedije. Ob koncu posveta smo skupaj našli nekaj konstruktivnih rešitev v možnosti povezovanja z aktualnimi portali in institucijami, kar bi omogočalo vključevanje video del v različne projekte in potencialno povečanje občinstva.

Seveda nismo mogli mimo močno vzpostavljenih in prisotnih medmrežnih video portalov, kot sta You Tube in Vimeo, katerih namen na nek način podvaja Portal DIVA. Vesna Bukovec je na tem mestu opozorila na dejstvo, da se zaradi količine video materiala na tovrstnih portalih umetniške vsebine pogosto razgubijo, kar oteži iskanje, zato so arhivi, kakršen je arhiv pri SCCA-ju, nujni, saj so vsebinsko smiselno omejeni in osredotočeni.

Dotaknili smo se tudi problema financiranja Postaje DIVA in Primož Novak je izpostavil paradoks, do katerega prihaja v odsotnosti finančne pomoči s strani Ministrstva za kulturo. Če ta financira umetniške projekte v izvedbi avtorjev, vključenih v arhiv DIVE, ter kasneje njihovo muzejsko in galerijsko postavitev, na koncu ne zaključi krogotoka, saj ne poskrbi za arhiviranje lastnih proizvodov.

Kot primer arhiva, ki DIVI lahko služi kot zgled, smo izbrali arhiv Slovenske kinoteke. O njegovem delovanju nam je več povedal Andrej Šprah. Arhiv Kinoteke za razliko od Slovenskega filmskega arhiva (deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije) selektivno arhivira dela in je vezan na donacijo. Vsa dela, ki jih prejme, poskuša arhiv Kinoteke oskrbeti z restavriranjem. Bogata zbirka pa se počasi odpira in postaja dostopna za javnost, kar je po Šprahovem mnenju glavni smisel arhivov. V zbirki arhiva Slovenske kinoteke je prisoten tudi eksperimentalen film, ki se v svojih lastnostih močno približuje video artu. Tako sta se Bukovec in Šprah pomudila še pri vzporejanju video arta in filma; Šprah je za glavno točko klasifikacije označil umetnikovo deklaracijo vsakega posameznega dela bodisi kot film, kot eksperimentalni film ali video.

Arhiv lahko služi tudi kot material za produkcijo novih del, in primer takšne uporabe arhiva kot vsebine je delo kolektiva Obzorniška fronta, katerega člana sta Andrej Šprah in Nika Autor. Ideja reaktualizacije forme obzornika se je po besedah Nike Autor zgodila leta 2011. Takrat se je skupina avtorjev nahajala na točki zgodovine, kjer je bilo potrebno ponovno zapopasti formo obzornika kot formo izobraževanja in propagande. Sicer se zdi zastarela in bi prav lahko izginila. Vendar se pojavlja v trenutkih družbenih premikov in predstavlja politični angažma cineastov ter se kot takšna tudi v današnjem času kaže kot uporabna in vredna obravnave.

Tudi sicer je danes težko razmišljati o umetniški produkciji brez možnosti uporabe zgodovinskih materialov. Nika Autor v svojih delih kombinira "foundfootage" iz arhivov in muzejev s posnetki aktualnega dogajanja.
Poleg vsebinske uporabnosti arhivov je za umetnika pomemben vidik arhiviranja seveda tudi dokumentacija. Ta je ključna pri navezovanju stikov v tujini in promociji, je pri koncu še povedal Primož Novak. Čeprav je arhiviranje v primeru tehnološke umetnosti nujno, saj je življenjska doba tehnologij vedno krajša, pa za arhiviranje znotraj produkcijskega procesa pogosto zmanjka časa.

Arhivi so torej v mnogih ozirih izjemno uporabna, aktualna in relevantna orodja. Ker pa živimo v času hiperprodukcije in želji po vsakič novem, so kulturne politike pogosto brez posluha za te na videz zastarele vsebine – in mnoge od teh bodo ob nadaljnjem pomankanju pozornosti in podhranjenosti za vedno izgubljene.

Neža Grum

Napoved dogodka

Videoposnetek posveta je dostopen v arhivu SCCA-Ljubljana.

[Objavljeno: 29. 6. 2016]