SVET UMETNOSTI - Šola za sodobno umetnost
www.worldofart.org
Letnik 2006/07

Že druga poletna kuratorska šola

23. julij-7. avgust 2007

Erevan, Armenija

Zavod za sodobno umetnost SCCA - Ljubljana je lani postal partner Poletne kuratorske šole, ki je letos potekala že drugič od 23. julija do 7. avgusta 2007 v Erevanu (Armenija).

Predavanja, delavnice in predstavitve je povezovala tema Med razstavo in mediacijo. Iz Slovenije se je šole udeležila Petra Kapš, mlada kuratorica in kritičarka, Barbara Borčić in Tevž Logar iz Zavoda SCCA-Ljubljana pa sta sodelovala pri programu predstavitev.

Vzpostavljanje umetnostnega sistema na Vzhodu in Balkanu

Umetnostni sistem na Vzhodu in Balkanu je zaznamovala socialistična družbena ureditev, ki je v nekaterih državah že prešla svoje tranzicijsko obdobje, v nekaterih pa je ravno sredi procesa sprememb. Družbena in kulturna zgodovina tega prostora je imela svoje pomanjkljivosti in prednosti, razvoj vzhodnega umetnostnega sistema danes pa se osredotoča na najnujnejše vzpostavljanje infrastrukture za kulturo in umetnost ter ustreznih izobraževalnih programov za kuratorje in kritike sodobne umetnosti. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju ima refleksija sveta umetnosti, zlasti razmerje kuratorjev do sodobnih umetniških praks, pričakovanj profesionalnega občinstva in širšega družbenega okolja. Vzhod in Balkan programe izobraževanja ponekod šele razvijata, hkrati pa že poskušata vzpostaviti kritičen pogled na zahodnoevropski umetnostni sistem.

Ena od takšnih iniciativ je Poletna kuratorska šola, s katero želi Združenje armenskih likovnih kritikov vzpostaviti mednarodno izobraževalno platformo. Šola je lani potekala prvič, načrtuje pa se, da bi se šola razvila v celoletni izobraževalni program, ki bi ustrezal specifikam "vzhodnega prostora".

Izkušnja prvega letnika je pokazala, da je za ustrezno pripravo kurikuluma nujno mednarodno sodelovanje. Prenovljeni kurikulum druge Poletne kuratorske šole je tako rezultat sodelovanja Združenja armenskih likovnih kritikov z Zavodom SCCA-Ljubljana (Slovenija), Sorosovim centrom za sodobno umetnost iz Almatyja (Kazahstan) in istanbulskim BM Centrom za sodobno umetnost (Turčija).

Slovenska izkušnja pri vzpostavljanju kuratorskih praks in izobraževalnih programov na Poletni kuratorski šoli

Zavod SCCA-Ljubljana že deseto leto vodi Svet umetnosti, šolo za sodobno umetnost, ki je nastala zaradi manjka teoretičnega in praktičnega izobraževanja na področju sodobne vizualne umetnosti v slovenskem prostoru. Ker je iz podobnih razlogov nastala tudi mednarodna Poletna kuratorska šola, je na letošnji šoli Tevž Logar, asistent Sveta umetnosti, predstavil dolgoletne izkušnje in teoretsko in metodološko zasnovo različnih segmentov šole (Tečaj za kustose, Seminar iz pisanja, Laboratorij kuratorskih praks, letni zborniki, serija predavanj, spletna stran). Izkušnje Sveta umetnosti pomenijo enega od možnih modelov tudi za nadaljnji razvoj Poletne kuratorske šole.

Barbara Borčić, direktorica SCCA-Ljubljana, kritičarka in publicistka, pa je predstavila razvoj kuratorskih praks v Sloveniji od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Posebej je izpostavila različne metode in pozicije posamičnih kuratorjev v slovenskem prostoru.

Zavod SCCA-Ljubljana je kot regionalni partner letos pripravil tudi predizbor kandidatov za šolo iz naslednjih držav: Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Makedonija, Poljska, Slovaška, Slovenija in Srbija. Na razpis se je prijavilo 20 mladih kuratorjev, komisija v sestavi Barbara Borčić in Saša Nabergoj (Zavod SCCA-Ljubljana) in Nevenka Šivavec (Likovni salon Celje) je pripravila ožji izbor, končni izbor kandidatov pa je pripravilo Združenje armenskih likovnih kritikov.

2. Poletna kuratorska šola (2007)

Letošnja, že druga Poletna kuratorska šola se je osredotočila predvsem na odnos med umetnostnim kritikom in kuratorjem na eni strani ter kuratorjem-umetnikom na drugi strani v luči globalizacije umetnostnih trgov in velikih razstav, bienalov, umetnostnih sejmov in festivalov. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja vse tovrstne prireditve že uveljavljajo svoje vzorce delovanja tudi v nekdanjih socialističnih državah. Poletna kuratorska šola je poskušala izpostaviti kuratorstvo kot kritično prakso, ki vzpostavlja in vrednoti odnose umetnik-kurator, umetnik-kritik in umetnik-družba.

Udeleženci so se v okviru delavnic, predavanj in predstavitev seznanili s teoretskimi in praktičnimi segmenti kuratorske prakse, zlasti pa z različnimi vlogami sodobnega kuratorja znotraj teoretskih, umetniških ali kulturnih konceptov. Srečali so se tudi z lokalnimi umetniki, kuratorji in obiskali pomembnejše umetnostne organizacije v Erevanu.

Program

Glavni del šole so bile mentorske delavnice na temo kritiškega pisanja (mentor: Miško Šuvaković, Srbija), feminizma in kuratorskih praks (mentorica: Neery Melkonian, ZDA) in zgodovinjenja velikih razstav sodobne umetnosti (mentorica: Elvan Zabunina, Francija). Predavanja in predstavitve lokalnih kuratorjev in kritikov so osvetlila dogajanje na področju armenske sodobne vizualne umetnosti, mednarodni gosti pa so predstavili kuratorske prakse, izobraževalne programe in položaj sodobne umetnosti v Sloveniji, Kazahstanu, Angliji in Avstriji.

Mentorske delavnice

Pod mentorskim vodstvom Miška Šuvakovića, filozofa, profesorja estetike na Fakulteti za glasbo in profesorja teorije umetnosti na interdisciplinarnih podiplomskih študijah na Univerzi za umetnost v Beogradu, je potekala delavnica kritiškega pisanja.

V seriji mentorskih srečanj z naslovom Global Feminism's Other je Neery Melkonian izpostavila kontekst in kuratorski pristop pri pripravi velikih feminističnih mednarodnih razstav. Opozorila je na ideološke okvire in možne vzgibe za odsotnost določenih kulturnih praks in prostorov. Predstavila je tudi dela armenskih umetnic od druge svetovne vojne do danes.

Neery Melkonian je kritičarka, kuratorka in svetovalka iz New Yorka. Kot pridružena direktorica centra za kuratorske študije (Bard College) in kot direktorica programa vizualnih umetnosti (Center for Contemporary Arts, Santa Fee) je pripravila dvajset samostojnih razstav in dve potujoči skupinski razstavi. Predava in vodi delavnice na temo estetike premestitev, globalizacije in transkulturnih geografij.

V petih srečanjih s skupnim naslovom A History of Exposition je Elvan Zabunina predavala o pomembnejših evropskih razstavah od leta 1969, začenši z razstavo Haralda Szeemana When Attitudes Become Form. Nadaljevala je z analizo dveh razstav v Centru Georges Pompidou: Pariz-Berlin (1978) in Pariz-Moskva (1979) ter zaključila s pomembno razstavo, ki se je ozrla onkraj prostora zahodne Evrope in Amerike: Magicians of the Earth (1989). Zaključila je z analizo 11. Documente v kontekstu kritike postkolonializma in transkulturne produkcije.
Elvan Zabunina je umetnostna zgodovinarka, kritičarka in publicistka iz Pariza. Predava na univerzi v Rennesu, kjer že več let vodi kuratorski program na oddelku za umetnostno zgodovino.

Predstavitve in predavanja

Armenski kuratorji in kritiki

Ruben Arevshatyan, umetnik in svobodni kurator (Erevan, Armenija), je predstavil trg sodobne umetnosti in izobraževalni sistem v Armeniji.
Nazareth Karoyan (AICA-Armenia) je predstavil izobraževanje kot kritično prakso na področju sodobnih umetnosti.
Eva Khachatryan (ACCEA, Erevan) je svoj modul posvetila umetnostni kritiki in kuratorskim praksam v postsovjetski Armeniji. Izpostavila je poklic kuratorja, ki se žele vzpostavlja, v socialističnih sovjetskih časih pa so to vlogo opravljali kar umetniki in aktivisti.
Azat Sargysayn (GSSA, Erevan) je predstavil zgodovino Mednarodnega bienala sodobne umetnosti Gyumri, ki je letos potekal že šesto leto.
Vardan Azatyan (AICA-Armenia) je v predavanju Spomin in/ali pozaba govoril o zgodovinjenju sodobne armenske umetnosti.
Angela Harutyunyan (AICA-Armenia) je v predavanju Uvažanje "kustosa": Politike reprezentacije in identifikacije v sodobni armenski umetnosti najprej vpeljala termin "kustos" in skonstruirano armensko inačico "hamadrogh", ki ima skupaj z drugimi uvoženimi koncepti v kontekstu sodobne armenske umetnosti vse večji pomen. Spregovorila je o izvoru in implikacijah tega termina na primeru različnih umetniških in kuratorskih praks v Armeniji.

Mednarodni gosti

Malcolm F. Miles (Univerza Plymouth, Anglija) je izpostavil razmerje med umetnostjo in družbo, predaval o družbi kot umetniškem delu oz. ideji, ki jo je razvil Herbert Marcuse, povzel in modificiral Joseph Beuys (vsak je umetnik), Walter Benjamin pa je pozval umetnike, da se odrečejo umetniškemu avtorstvu.
Claudia-Maria Luenig (Basement, Dunaj) je predstavila vlogo neodvisnih razstavnih prostorov in se spraševala, ali so to za umetnike lahko odskočne deske v mednarodne galerije in na umetnostne trge.
Valeria Ibraeva (SCCA-Almaty) je govorila o kazahstanski umetnosti kot političnem projektu.
Tevž Logar, asistent Sveta umetnosti (SCCA-Ljubljana), je predstavil zgodovino šolo za sodobno umetnost Svet umetnosti.
Barbara Borčić, direktorica SCCA-Ljubljana, kritičarka in publicistka, je orisala razvoj kuratorskih praks v Sloveniji od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes in pomembne protagoniste.

Udeleženke in udeleženci šole

Arpi Adamyan (Armenija), Mary Amirkhanyan (Armenija), Rael Artel (Estonija), Anna Bitkina (Russia), Armine Babayan (Armenija), Irina Chkhaidze (Gruzija), Estzer Lazar (Madžarska), Karina Galimzyanova (Kirgizija), Marianna Hovhanissyan (Armenija), Petra Kapš (Slovenija), Dastan Kozhakhmetov (Kazahstan), Sorana Muntenau (Romunija), Azat Sarkissian (Armenija), Seda Shekoyan (Armenija), Joanna Sokolowska (Poljska), Marko Stamenković (Srbija), Ani Soukiassian (Armenija), Nadia Tsulukidze (Gruzija), Arpine Tokmadjayan (Armenija), Tsolak Topchyan (Armenija) in Vladimir Us (Moldavija).

Dodatne informacije:

Zavod SCCA-Ljubljana (uradne ure: 11.00-15.00)
Kontaktni osebi: Saša Nabergoj (voditeljica Sveta umetnosti) ali Tevž Logar (koordinator Sveta umetnosti)
Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: 041 367 425
E-mail: svetumetnosti@scca-ljubljana.si

• SCCA-Ljubljana, World of Art: www.worldofart.org
• National Association of Art Critics, Summer School 2007: www.naac.am

Program Zavoda SCCA-Ljubljana podpirata MOL, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za kulturo RS.

Zavod SCCA-Ljubljana je član Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.