Zgodilo se je
Postaja DIVA v pariški Nacionalni knjižnici na simpoziju o začetkih video umetnosti v Evropi

25. in 26. 5. 2016

Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na mednarodnem simpoziju Začetki video umetnosti v Evropi: zgodovina, teorija, viri in arhivi v Bibliothèque nationale de France (mali avditorij) in INHA – Institut national d’histoire de l’art (dvorana Walter Benjamin), 25. in 26. maj 2016.

Simpozij, ki je bil posvečen začetkom video umetnosti v Evropi in evropskim arhivom, nas je dodobra seznanil s produkcijo in recepcijo videa v pionirskem obdobju ter z novimi raziskovanji, temami in vprašanji, hkrati pa je bila to tudi priložnost za navezavo stikov in prihodnje sodelovanje. Veselimo se tudi nadaljevanja tega raziskovalnega projekta, ki so ga organizatorji že napovedali.

Zasedba udeležencev je bila odlična, vse od raziskovalcev in poznavalcev zgodnje video umetnosti Wulfa Herzogenratha, Miklosa Peternaka in Slavka Kačunka do video arhivistov Nathalie Boulouch (Les Archives de la Critique d'Art, Rennes) Alaina Carouja (Bibliothèque nationale de France, Pariz), Marike Kuzmic (Arton Foundation, Varšava) in Dorcas Müller (ZKM, Karlsruhe). Robert Stéphane, legenda in avtor prve televizijske oddaje o videu "Vidéographie", ustanovitelj TV5 Monde in direktor belgijske TV postaje RTBF, nam je predstavil vse svoje velike podvige, vezane na televizijo, in pokazal odlomke duhovitih oddaj.

Med zastavljenimi vprašanji so bila tudi, kako naj bodo video arhivi strukturirani in kje naj se hranijo (Open Source, LTO – Linear Tape Open, v oblaku, …) in ali naj bodo brezplačno dostopni. To so zagovarjali tudi navzoči umetniki, npr. Don Foresta, vodja odprtega arhiva Marcel TV, pravi takole: "Najpomembnejše za video umetnost je, da je videna; od nje ne moreš obogateti, zato tudi ni smiselno govoriti o avtorskih pravicah in plačljivih arhivih."
Vsi so menili, da je treba ves čas opozarjati na pomen lokalnih in mednarodnih arhivov in jim omogočiti ustrezne pogoje, hkrati pa se zavedati, da je pomembno ohraniti umetnikovo intenco, ne pa samega produkta.

Kar nekaj navzočih umetnikov se je z veseljem spominjalo svojega sodelovanja na prvem ljubljanskem mednarodnem video bienalu VIDEO CD (1983), pokazali so tudi svoje projekte, ki so jih v začasnih video studijih tam naredili, npr. Cartes postales, skupno delo Roberta Cahena, Alaina Longueta inStéphane Huter. Žal pa podatki o njem niso dostopni na internetu in tudi video trakov ne moremo videti, tako da nas raziskava tega pomembnega festivala še čaka, bo pa treba pohiteti …

Barbara Borčić

VEČ: Napoved smipozija

[Objavljeno: 7. 6. 2016]