Prikaz filmskega/video opusa iz let 1989–2024
Predavanje in projekcija
Torek, 3. 6. 2025, 19.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
in na Bazi slovenskih filmov (3.–17. 6. 2025)
Pred projekcijo bo imela predavanje dr. Maja Manojlović, medijska in filmska teoretičarka ter predavateljica na Kalifornijski univerzi Los Angelesa (UCLA).
Maja Manojlović
Voda-postajanje-telo: “Misliti z vodo” v delih Nataše Prosenc Stearns
Prispevek konceptualizira “mišljenje z vodo” kot aqua-sympoietični proces “ustvarjanja z vodo” in “v družbi” številnih bitij, elementov in stvari, v delu vizualne in filmske ustvarjalke Nataše Prosenc Stearns. Njeni aqua-sympoietični ustvarjalni procesi upodabljanja transmutirajo antropocentrično strukturirani senzorij, zaznavanje in pomenjanje. Aqua-sympoiesis tako izpostavlja večplastna, ekološko poudarjena čutna doživetja, ki širijo in spreminjajo naše čutno-zaznavno polje in jih imenujem eko-aisthesis. Eko-aisthesis se nanaša na izkušnje, ki vključujejo naravne elemente in njihove sile, a so hkrati izven ustaljenih antropocentričnih čutno-zaznavnih vzorcev. Če se eko-aisthesis še vedno nanaša na človeško izkušnjo, pa se ji elementarni senzorij popolnoma izogne. Ti pretanjeni odtenki občutenja so zunaj našega izkustvenega polja, vendar pa vselej izmikajoči dotik teh občutkov kljub temu zaznamo. Prosenc Stearns tako ustvarja alternativne modele izkustvenih potencialov, ki so tako kot voda, “vselej v postajanju, vselej drugi,” in ponujajo planetarne perspektive, izkušnje vključenosti in medsebojne povezanosti.
Maja Manojlović je doktorirala iz filma in medijskih študijev, specializirala pa se je za fenomenologijo, estetiko in kulture digitalnega filma in novih medijev. Objavlja o digitalni estetiki, 3-D in dokumentarnih filmih ter predstavlja svoje delo na mednarodnih konferencah. Nedavno je objavila članka “Essentials of Videogame Rhetoric and Design” in “Feeling A Life: Sympoietic Aesthetics in Honeyland.” Trenutno piše o eko-estetiki in posthumanizmu v slovenskem eksperimentalnem filmu. Dr. Manojlović se s svojimi raziskavami osredotoča tudi na multimodalnost in čuječnost v pedagogiki pisanja ter estetiko v XR (VR/AR/MR) okoljih. Konceptualizirala in razvila je XR izkušnje, kot so: Tongva VR/AR, Scribe VR in Reconnect! The Amazon Medicine Garden. Poučuje na UCLA Writing Programs in Santa Monica College Department of Communication and Media Studies. Je tudi soustanoviteljica UCLA XR Initiative in sodelavka na UCLA Laboratory for Environmental Narrative Strategies (LENS). (Foto: Lem Thomas)
Med telesom in prostorom IV: Črne vode
Med osrednjimi motivi ustvarjanja Nataše Prosenc Stearns je voda. Ta zaradi svoje motnosti pomeni element abstrakcije, ki napolni človeške silhuete z elementarno snovnostjo.
Gaston Bachelard, ki je napisal študije o vseh štirih osnovnih elementih, je videl vodo kot enega ključnih elementov, s katerim »dezobjektiviramo predmete, deformiramo oblike«, s čimer pod predmetom pridemo do snovi. Voda je obenem prvotni element odsevanja in posledično plastenja podob. V vodi se združujejo podobe globine in površine, se med sabo prekrivajo ter tako pridobivajo metaforično moč. Eden ključnih postprodukcijskih procesov Nataše Prosenc Stearns je ravno proces združevanja (ang. amalgamation), kjer se plasti podob ne le prekrivajo, ampak podobe vplivajo druga na drugo, postanejo vsebovane druga v drugi in vidne druga v drugi.
Večina del v tem sklopu je bila zasnovana v kontekstu prostorskih video instalacij, vezanih na galerijske in negalerijske prostore. Kar nekaj del živi dvojno življenje, galerijsko in filmsko, pri čemer se pokažejo razlike v kontekstu obeh medijev, a tudi v različnih galerijskih postavitvah istega projekta; tako se recimo tekstura in material stene, na katero je projicirana podoba, vpisujeta vanjo in jo razgibata kot odsevna površina vode ter tako postajata še ena od plasti podobe.
Nekatera dela so nastala tudi v drugih kontekstih, recimo na gledališkem odru, kot na primer opera koda L, v kateri je umetnica sodelovala s svojim dolgoletnim sodelavcem, skladateljem Milkom Lazarjem. Tukaj je avtorica uporabila odlomke drugih del (Kariatide in Hotelski dnevnik) in tehniko plastenja s pomočjo premičnih poltransparentnih paravanov, na katerih so se združevale podobe iz štirih projektorjev in ki so nadomeščali klasično scenografijo. Ker so podobe prosevale skozi paravane, so se pojavljale kombinacije, ki jih je bilo nemogoče predvideti, ter ustvarjale vizualno kompleksne, naplastene abstraktne podobe, značilne za delo Nataše Prosenc Stearns.
Robert Kuret
ZDA/Slovenija, 2018, HD video, 16:9, barvni, 2′ 5”
Človeška telesa v gibanju, ki spominja na plazilce. Sledijo drug drugemu v skupnem ritmu, ki jih medsebojno povezuje in jih hkrati zliva z okoljem.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 2′ 10”
Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije. V to serijo spadajo tudi dela na programu: Most, Aplavz, Vozel in Sončni zahod.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 2′
Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije. V to serijo spadajo tudi dela na programu: Most, Aplavz, Vozel in Sončni zahod.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 1′
Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanga porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 3′
Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije. V to serijo spadajo tudi dela na programu: Most, Aplavz, Vozel in Sončni zahod.
Slovenija, 1998, Betacam video, 3:4, barvni, 1′ 39”
Preplet podob senc golih teles v obliki stebra.
ZDA, 2017–2024, HD video, 16:9, barvni, 2′ 6”
Video prinaša idejo o kariatidah v današnji čas s silhuetami žensk, ki so prepletene z elementi sodobne arhitekture Los Angelesa.
ZDA / Slovenija, 2019, HD video, 16:9, barvni, 4’
Opera, ki jo je navdihnila knjiga Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, je sestavljena iz več arij in zborov. Vizualni del, ki ga je ustvarila Nataša Prosenc Stearns, sestavljajo štiri simultane video projekcije na premikajoče se polprosojne zaslone.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 6′
Dolgo pozabljeno srečanje oživi z delci resničnih in domišljijskih spominov. Kronika razmerja, ki se zgodi v notranjosti zapuščenega hotela v Los Angelesu.
ZDA, 2014, HD video, 16:9, barvni, 2′
Almost There je bil ustvarjen za dobrodelno akcijo Safe Place for Youth v Muzeju umetnosti v Santa Monici aprila 2014. Umetniki in mladi iz centra so v paru ustvarjali portrete drug drugega.
ZDA, 2015, HD video, 16:9, barvni, 4′
Nekatere podobe imajo tako močan asociativen pomen, da jih je skoraj nemogoče videti kot same na sebi. Obrita ženska glava je prav gotovo ena od njih.
ZDA / Slovenija, 2022, HD video, 16:9, barvni, 10′,
z dovoljenjem Gorenjskega muzeja/Prešernove hiše Kranj
Film je nastal po navdihu slovenskega narodnega epa Krst na Savici (1836) Franceta Prešerna. Živa je bila poganska boginja ljubezni in blaginje. Film predstavi preobrazbe boginje skozi njen odnos z naravo, elementi in zgodovinskimi dogodki.
ZDA, 2022, HD video, 16:9, barvni, 5′
Nesreča zareže v skupino posameznikov. Medtem ko opazujejo dogodek, se njihova resničnost spreminja v nočno moro.
ZDA, 2019–2023, HD video, 16:9, barvni, 3′
Utrinek s kalifornijske plaže Venice Beach.
ZDA, 2018, HD video, 16:9, barvni, 2′
Haiku video iz serije Proti soncu.
ZDA, 2016, HD video, 16:9, barvni, 2′
Dela iz serije Črne vode in druge zgodbe so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije. V to serijo spadajo tudi dela na programu: Most, Aplavz, Vozel in Sončni zahod.
Slovenija / ZDA, 2001–2022, Betacam video, 3:4, barvni, 4′
Instalacija, ki so jo navdihnile zgodbe ženskih likov v Prešernovi poeziji.
ZDA, 2022, HD video, 16:9, barvni, 3′
Kvartet je zbirka videoposnetkov, ki jih zaradi estetskega občutka pogosto imenujejo – v dobesednem pomenu – gibljive slike.
Med telesom in prostorom IV: Črne vode
3. – 17. junij
» Ogled na Bazi slovenskih filmov
Četrti program pregleda filmskega/video opusa Nataše Prosenc Stearns nadaljuje tretji sklop, pri čemer se še bolj osredotoča na njena galerijska dela oz. instalacije ter tako odstira tudi arhiviranje galerijskih del. Tako dobimo dodaten vpogled v avtoričino ustvarjanje na področju instalacije, tako v galerijskem kot tudi v gledališkem kontekstu, kjer instalacija postane scenografija opera koda L, kjer je na prosojnih paravanih med seboj kombinirala različne podobe. Obenem bodo na ogled tudi nekatera dela, ki izhajajo iz galerijske instalacije, a prav tako živijo kot video/film, kot so recimo Plazilci, Pojav fosilov ali Dreamscape #1: Lovers, in dela, kot je Lebdeča kolonada, kjer se meja med obema formama še dodatno zabriše.
dokumentacija projekcije, Wallspace, Los Angeles, ZDA, HD Video, 16:9, barvni, 2013, 4′ 21”
Detajl s štirikanalne video instalacije Gladiatorji. Nizanje podob ognja, zemlje, peska, snega, ki se vrtijo in izgubljajo v krožnem gibanju.
videoinstalacija, EPK, Mariborski grad, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenija, HD Video, 16:9, barvni, 2012, 3′ 27”
Avtorica je video instalacijo prvotno zasnovala za in-situ postavitev v okviru likovnih prireditev Evropske prestolnice kulture Maribor v bastiji Pokrajinskega muzeja Maribor. Video instalacija je refleksija novega zgodovinskega prostora. S tremi paralelnimi projekcijami padajočih kamnov, zemlje in proda, je umetnica oživela celotni prostor. Avtorico je do zemeljskih materialov pripeljal razmislek o zgodovini srednjeveške gradnje, a naredila je delo, v katerem poetično oživijo sloji zgodovine kot plazovi geoloških naplavin.
videoinstalacija, Galerija Monfort, Portorož / Obalne galerije Piran, Portal Maribor, Slovenija, HD Video, 16:9, barvni, 2016, 2′ 49”
Video, narejen posebej za instalacijo, prvič postavljeno v razstavišča Monfort v Portorožu, s prizori človeških teles v gibanju, ki spominja na plazilce. Sledijo drug drugemu v skupnem ritmu, ki jih medsebojno povezuje in jih hkrati zliva z okoljem. Posnetki so deloma abstrahirani: telesa in ozadje se ploščijo v enotno gibljivo strukturo. Podobno kot drugi avtoričini projekti zadnjih let, ki se osredotočajo na avtentične izkušnje fizičnega obstoja, preizkušajo meje telesnih zmogljivosti in ponujajo možnost nadnaravnih sposobnosti telesa, je tudi ta instalacija odziv na naraščajočo tesnobo in osamljenost, ki jo povzroča umikanje v breztelesni kiber prostor. V duhu prepričanja, da je večina odgovorov skritih prav v občutkih, vibracijah, užitkih in bolečinah naših teles, se ta dela borijo za preživetje občutenega, avtentičnega in skrivnostnega.
zanka za videoinstalacijo, ZDA, Dvorec Novo Celje, HD Video, 16:9, barvni, 2016, 8′
Video je del serije Črne vode in druge zgodbe – kratkih videoposnetkov brez pripovedne strukture.
dokumentacija razstave, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj, Slovenija, HD Video, 16:9, barvni, 2016, 5′ 11”
ZDA, HD Video, 16:9, barvni, 2019, 7’ 23”
Video je gibljiv kolaž, ki človeško telo zlije z svetom organskega. Proces plastenja poveže vizualne elemente in vodi do fragmentov pripovedi. Video, navdihnjen s Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, se počasi prelevi v nejasno snov fantazij in sanj zaljubljencev. Glasba je iz opere kode L avtorja Milka Lazarja.
videoinstalcija, Pokrajinski muzej Maribor, Slovenija, HD Video, 16:9, barvni, 2018, 2′ 27”
Video prikazuje lebdečo žensko figuro, ki se multiplicira v številnih variacijah in ustvarja ponovitve lastne podobe v ritmu kolonade. Likovno se podoba izmika enopomenskosti s prehajanjem iz konkretne figuralike v abstrakcijo in spet nazaj. Spominja na kolonade antičnega sveta, glede na zasuk notranjega prostora v zunanjega pa video kliče v zavest Plečnikovo kolonado okoli, žal nerealizirane, Katedrale svobode.
videoinstalacija, KiBela, Maribor, Slovenija, HD Video, 16:9, barvni, 2019, 1′ 59”
Instalacijo sestavljata dve sinhronizirani projekciji na prosojne paravane, ki integrirajo sence, silhuete in odseve arhitekturnih elementov. Pojavi se prostor v prostoru, ki se je v operi vzpostavil na odru, v galeriji pa gledalci vanj vstopajo. Kot zapiše kurator Peter Tomaž Dobrila, »umetnica že v zgodnejših delih v naravno okolje z različnimi tehnikami in koloriti postavljala človeka, ki ga je tudi montažno preoblikovala in izpostavila določene dele telesa, denimo oči. se v zadnjih delih človeška figura stopi z okoljem, postane telo, od katerega ostane silhueta kot senca, ki se giblje v ambientu. Ponotranjenje tega odnosa razpre telesnost, odpre notranjost in (iz)postavi intimnost doživljanja, s čimer se dotakne slehernega. Čeprav so podobe konkretne, jih (značilno) preoblikuje v ogledala duš. Osebe abstrahira v bitja trenutkov, ki se stapljajo v večnost bivanja.«
videoinstalacija, Galerija Kresija, Ljubljana, Slovenija, Armory Center for the Arts, Los Angeles, ZDA, HD Video, 16:9, barvni, 2014, 2′ 10”
Video instalacijo sestavljajo projekcije stiliziranih človeških figur na sladkorno kocko (2 x 2 x 2 m). Čeprav je v zadnjem času iz zdravstvenih razlogov sladkor očrnjen, je imel v zgodovini zelo pomembno vlogo. Bil je enako pomembna dobrina, kakor je danes nafta, saj je povsod, kjer uspeva sladkorni trs, krojil svetovno geopolitiko in ekonomijo najpomembnejših držav.
videoinstalacija, Galerija Velenje / Galerija Božidar Jakac / The Rendon Gallery / Strada Los Angeles, Velenje / Kostanjevica na Krki / Los Angeles, Slovenija / ZDA, HD Video, 16:9, barvni, 2016 / 2018 / 2020-, 4′ 29”
Instalacija serije videov z naslovom Hotelski dnevnik, posnetih s statično kamero v zapuščenem hotelu v Los Angelesu, ki so poskušali ujeti atmosfero prostora in njenega spominskega zapisa je bila skupaj z video instalacijo Zlata zavesa postavljena na razstavi v Galeriji Velenje leta 2016.
Kanalya Pictures, videoinstalacija, Phantom Galleries / LACMA (Tarfest) / Wallspace Gallery / Projektna soba SCCA, Los Angeles / Ljubljana, HD Video, 16:9, barvni, ZDA / Slovenija, 2008 / 2010 / 2012 / 2013, 2′
Video je dokumentacija istoimenske razstave-instalacije, kjer se dva video loopa projicirata na okno galerije (na ulico) in na površino postelje. Lutke z živahnimi plastičnimi lički in mehki, žalostni plišasti ljubljenčki v tej postavitvi vzbujajo globoko zakopano nostalgijo po izgubi afektivnega občutka materialnosti, ki jo paradoksalno ustvarja postindustrijska hiperprodukcija »stvari«. Ker je naše okolje prepredeno s presežkom materialnih predmetov brez primere, je naša kultura priča nenehnemu upadanju sposobnosti, da bi tem predmetom vdahnila čustva. Prav ta čustvena naložba oživlja naš odnos do predmetov in materialnosti kot take.
video objekt, MF Gallery, Los Angeles, ZDA, HD Video, 16:9, barvni, 2017 / 2024, 1′ 52”
Drevesa Savane, voda, tok, veter. Del serije petih video objektov s skupnim naslovom Paralaksa.
Nataša Prosenc Stearns: Med telesom in prostorom
Program v Slovenski kinoteki in na Bazi slovenskih filmov (marec–junij 2025)
21. marec / 1. april / 17. maj / 3. junij
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kurirala: Vesna Bukovec, Robert Kuret
Nataša Prosenc Stearns je vizualna umetnica in režiserka, ki se ukvarja s širokim spektrom produkcije in prezentacije gibljivih slik, od scenaristike, snemanja in montaže do prostorskih instalacij, video objektov in tiskov. Prikaz filmskega in video opusa Nataše Prosenc Stearns, ki nosi naslov Med telesom in prostorom, je izbor iz njenih del, ki zajema štiri programe: Vrtinec, Proces, Vertikalni horizont in Črne vode. Prva programa se še spogledujeta z igrano formo, druga dva pa sta že v polnosti eksperimentalna, pri čemer se znotraj enega sklopa znajdejo dela radikalno različnih estetik, zvrsti in produkcijskih kontekstov, ki so nastajala v različnih obdobjih od konca osemdesetih let do danes.
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Partner: Baza slovenskih filmov (BSF)
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Zahvale: Maja Manojlović, Rok Omahen, RTV Slovenija, Slovenski filmski arhiv, Slovenski filmski center, Baza slovenskih filmov
