V-F-X Ljubljana program

V-F-X Ljubljana, 7.–9. 7. 2021
Vsi programi potekajo v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 28, Ljubljana



Sreda, 7. julij, 19.00

Luka Prinčič: trans.fail

Trajanje: 45′
Brezplačne vstopnice

Luka Prinčič: trans.fail

Hibridni AV solo performans, ki z uporabo predhodno posnetih in v realnem času zajetih avdiovizualnih elementov in besedil ustvarja mrzličen in kaotičen preplet podatkov, podob in šumov. Gre za črpanje podatkov iz različnih medijskih kanalov in njihovo transfiguracijo: spletni videi, doma izdelana programska oprema, sonične raziskave in vizualni algoritmi, računalniški heki in druge napake ter cele vrste tematskih fokusov, kot so slovansko-romski mitični futurizem, fluidnost spola, imperializem, medijske teorije, praksa in umetniška kritika digitalnega kapitalizma. Performans je bil premierno izvajan na spletu, tokrat bo prvič izveden pred živo publiko.

Luka Prinčič je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se v letih delovanja na področju računalniške in elektronske glasbe, umetnosti zvoka, intermedijskih instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi manifestaciji v umetniških dogodkih in delih.

Produkcija: Emanat



Sreda, 7. julij, 21.00

sixpackfilm predstavlja: Telesne igre

Kurator: Dietmar Schwärzler
Trajanje: 73′
Vstopnina: 4 €

Maria Lassnig: Pari, 1972

Umetnost & revolucija je bil naslov enega najslavnejših performansov v avstrijski povojni zgodovini. Günter Brus, Otto Mühl in Peter Weibel, ki so v njem sodelovali, so prejeli sodni poziv. Tam je bil tudi Otmar Bauer. Njegova »Akcija bruhanja« je med najbolj radikalnimi performansi dunajskega akcionizma. Birth of Venus Moucle Blackout je bolj sproščeno delo, a nič manj šokantno. OTRDELOST 1-3/7 je dolgoročni serijski projekt in konceptualni masturbacijski film Alberta Sackla. Mara Mattuschka je starosta avstrijskega avantgardnega filma, njena dela vključujejo skrajne spodnje in zgornje rakurze, s premiki perspektive prilagaja pogled na svoje telo in obraz. Maria Lassnig v Parih uporabi mešanico animacijskih tehnik in podob realnosti, s čimer prilagaja telesa, ki se nočejo vedno prilegati. Kerstin Cmelka, ki trpi za nevrodermitisom, se namaže s kremo in svojo kožo spremeni v kožo filmskega traku. V Princu miru Hansa Scheugla lahko vidimo anonimne moške vstopati v javno stranišče, ki je takrat veljajo za gejevsko srečevališče, in sicer v staccato ritmu ob spremljavi zvokov cerkvenih zvonov. Za Ashley_ja Hans_a Scheirl_a je bil super 8-mm filmski trak od začetka eno najljubših umetniških orodij; filmi, ki jih je ustvaril_a z Ursulo Pürrer, so povsem zavezani queercore punku. Ta hedonistična subkultura je eksplicitno prisotna v Poletju 95 in ujame vročico kraljev preobleke, ki je takrat divjala v Londonu.

Program in sixpackfilm bo predstavila Jonida Laçi.

IZPOSTAVLJAMO: poleg digitalnih, se bodo na projekciji predvajale tudi 16mm in 35mm filmske kopije.

Umetnost & revolucija (Kunst & Revolution)
Ernst Schmidt jr., Avstrija, 1968, 16 mm, 1.33, čb/barvni, 2′, nemi
______________
Umetnost & revolucija je bil naslov akcije, ki je bila izvedena na dunajski univerzi leta 1968 in je eden najslavnejših performansov v avstrijski povojni zgodovini. Günter Brus, Otto Mühl in Peter Weibel, ki so v njem sodelovali in nad katerimi so se zgražali avstrijski tabloidi, so prejeli sodni poziv. Brus je bil celo obsojen na šest mescev zapora, a je potem pobegnil iz države. H kaznim niso vodili branje manifesta, javno šibanje, uriniranje ali iztrebljanje – ki jih je komentiral Ernst Schmidt jr. v svojih filmskih intervencijah –, pač pa to, da je Brus med svojo akcijo pel avstrijsko himno.
Otmar Bauer predstavlja (Otmar Bauer zeigt)
Otmar Bauer, Avstrija, 1969, digitalni format (posneto na 16 mm), barvni, 7′, nemi
______________
Performans, znan kot »Akcija bruhanja«, ki ga je Otmar Bauer izvedel leto po akciji Umetnost & revolucija, je eno najbolj radikalnih del dunajskega akcionizma. Bauer pije, bruha, jé, urinira in se valja v svojih izlivih brez milosti do sebe in svojega občinstva.
Rojstvo Venere (Die Geburt der Venus)
Moucle Blackout, Avstrija, 1970–1972, 35 mm, 1.37, čb, 5′, bp
______________
Režiserka na tri pesmi Beatlesov in v prosti asociaciji na istoimensko Boticellijevo figuro sestavi fotografije prašiča v simetrično montažo in ustvari zrcalni učinek, a uporabi tudi fotografije, na katerih lahko vidimo portrete plešočih žensk.
OTRDELOST 1-3/7 (STEIFHEIT 1-3/7)
Albert Sackl, Avstrija, 2018, 35 mm, 1.37, barvni, 9′, nemi
______________
Dolgoročni serijski projekt in konceptualni masturbacijski film Alberta Sackla. Avtor vsakih deset let sede pred svojo 16-mm kamero in približno štiri ure poskuša vzdrževati erekcijo, potem pa to strne v tri minute filma; trenutno so na voljo trije deli od sedmih načrtovanih. To, kar zveni banalno in šovinistično, se izkaže za humorno samodekonstrukcijo, ki mimogrede nudi tudi obliko zgodovine recepcije pornografije.
Popkasta zgodba
Mara Mattuschka, Avstrija, 1985, 16 mm, 1.33, barvni, 4′, bp
______________
Mara Mattuschka je starosta avstrijskega avantgardnega filma, ki je že povzročila razburjenje s svojim nekdanjim alter egom Mimi Minus. »V Popkasti zgodbi se Mara Mattuschka podvrže svojemu drugemu rojstvu skozi neskončno število parov najlonk. Njeno telo se trudi osvoboditi izpod slojev najlona na tako težaven in iznakažen način, da postane viden goli boj za preživetje.” – Peter Tscherkassky
Nevrodermitis
Kerstin Cmelka, Avstrija/Nemčija, 1998, 16 mm, 1.37, čb, 3′, nemi
______________
Kerstin Cmelka, ki trpi za nevrodermitisom, se namaže s kremo in svojo kožo spremeni v kožo filmskega traku.
Pari
Maria Lassnig, Avstrija/ZDA, 1972, 16 mm, 1.37, barvni, 10′, bp
______________
Lassnig v filmu uporabi mešanico animacijskih tehnik in filmskih posnetkov, s katerimi spaja telesa, ki se nočejo vedno prilegati drug drugemu. Temu doda kratke, repetitivne, a smešne epizode propadajočega ljubezenskega razmerja.
Dekliške igre super 8
Ursula Pürrer, Ashley Hans Scheirl, Avstrija, 1985, digitalni format (posneto na 16 mm), 1.37, barvni, 2′, bd
______________
Film izžareva neverjetno svežino intimnosti in vitalnosti. Avtorici sta serijo filmov, v katero sodi tudi Dekliške igre super 8, označili za “domače filme”.
Princ miru
Hans Scheugl, Avstrija, 1993, 16 mm, 1.37, čb/barvni, 6′, bd
______________
Anonimne moške lahko vidimo vstopati v javno stranišče, ki je v času nastanka filma veljajo za gejevsko srečališče, in sicer v staccato ritmu ob spremljavi zvokov cerkvenih zvonov. Scheugl med te posnetke vstavi fragmentirane podobe iz pornografske revije, na katerih ima model na zgornjem delu roke tetovažo Kristusa. Film je posvečen prijatelju, ki je, kakor nakazuje letnica produkcije, umrl za posledicami aidsa.
S.O.S Extraterrestria
Mara Mattuschka, Nemčija/Avstrija, 1993, 16 mm, 1.33, čb,10′, bd
______________
Svet kot igrišče velikanke iz vesolja. Imitacija Godzille, ki se poda na pot k sami sebi: velikanka iz vesolja na ulicah velikega mesta, zafrkava se, povzroča uničenje in občuje z Eifflovim stolpom.
Poletje 95 
Jason Elvis Parker, Ashley Hans Scheirl, Avstrija, 1995, 16 mm, 1.33, barvni, 13′, bd
______________
Za Ashley_ja Hans_a Scheirl_a, ki bo skupaj s partnerjem Jakobom Leno Kneblom predstavljal_a Avstrijo na beneškem bienalu leta 2022, je bil super 8-mm filmski trak vselej eno najljubših umetniških orodij; filmi, ki jih je ustvaril_a skupaj z Ursulo Pürrer v 80. letih, so povsem zavezani queercore punku. Filmi so izraz konsistentno pozitivne seksualne energije in razkrivajo buržoazne seksualne in moralne koncepte ter slavijo seksualni pluralizem.
Hvala, zelo me je veselilo (Danke, es hat mich sehr gefreut)
Mara Mattuschka, Avstrija, 1987, 16 mm, 1.33, čb, 2′, bp
______________
Gola Mimi Minus se predaja avtoerotični dejavnosti, medtem ko se kamera oddaljuje v skokih in preskokih do točke, ko je Mimina bela figura povsem majhna in končno izgine v bleščeči, visoko kontrastni gorski pokrajini.

sixpackfilm so leta 1990 ustanovili kot neprofitno organizacijo, posvečeno zagotavljanju občinstva za avstrijsko filmsko in video umetnost v Avstriji in tujini. V aktualnem katalogu imajo zavedenih več kakor 1900 naslovov, ki vključujejo tudi zgodovinske klasike avstrijske filmske avantgarde.

Za pomoč pri organizaciji programa se zahvaljujemo Avstrijskemu kulturnemu forumu Ljubljana.




Četrtek, 8. julij, 16.00

Okrogla miza: Prostor in čas za eksperiment

Trajanje: 90’
Brezplačne vstopnice
V angleškem jeziku

Na okrogli mizi bomo spregovorili o razmerah, v katerih se kalijo, snemajo in prikazujejo filmska in video eksperimentalna dela. Sogovorniki bodo predstavili svoje izkušnje, razmišljanja in pobude. Sodelovali bodo Anže Peršin (Stenar Projects, Lizbona), Greg de Cuir Jr. (Alternative Film/Video, Beograd) in Sašo Sedlaček (ALUO, Ljubljana). Pogovor bo moderirala Varja Močnik (Slovenska kinoteka).



Četrtek, 8. julij, 19.00

Izbrani program Stenar Projects: Podporna struktura skozi njen katalog

Kurator: Anže Peršin
Trajanje: 65′
Vstopnina: 4 €

Emily Wardill, Svoji ljubezni sem podarila češnjo brez pečke, 2016

Šerpa za čustva norveškega umetnika Trygveja Luktvasslima je prva produkcija Stenar Projects in zato prvi film v tem pregledu podporne strukture in njenega kataloga. Drugi film programa, Sončni kamen Filipe Cesar in Louisa Hendersona, je prvi projekt, za katerega je Stenar Projects prejel filmska sredstva. Institucije sodobnih umetnosti pogosto ne financirajo vseh stroškov filmskih projektov, a za dostop do večine filmskih skladov morajo filmi na festivale. Zato je Stenar poleg financiranja in produkcije začel tudi s festivalsko distribucijo. Tretji film v programu je delo britanske umetnice Emily Wardill. Emily svoj film Svoji ljubezni sem podarila češnjo brez pečke opredeli kot skulpturo. Po navadi je nameščena na velikem, močno nagnjenem platnu in se predvaja v zanki. Tokrat se je, sicer zaskrbljeno, strinjala, da jo predvajamo linearno v kinodvorani. Stenar se preteklih šest let s svojimi umetniki srečuje na tej točki nelagodja in ambicij med načini predvajanja, produkcije in financiranja.

Program bo predstavil Anže Peršin.

 

Šerpa za čustva
Trygve Luktvasslimo, Norveška/Portugalska, 2015, DCP, 1:2,35, barvni, 22’, ap
______________
Drugi del trilogije From Nonsense to Grandeur sledi pop umetniku in izgubljenemu preroku Thorju na poti k meglenemu cilju neskončne samoizpolnitve. Trilogija locira duhovne projekte, ki stojijo zunaj religioznega polja, Luktvasslimo pa preučuje, kako te na veri temelječe ideje vplivajo na oblikovanje likov in zgodb.
Sončni kamen
Filipa César, Louis Henderson, Portugalska, 2018, DCP (posneto na 16 mm), 16:9, barvni, 34’, ap
______________
Film spremlja Fresnelove leče od njihove proizvodnje do razstave v muzeju svetilnikov in navigacijskih naprav. Preučuje tudi raznolike družbene okoliščine, v katerih optika igra vlogo, ter sistem trikotne trgovine, ki je sledil prvim evropskim prihodom v “Novi svet”, postavi nasproti političnim potencialom Op-arta na postrevolucionarni Kubi. Film vključuje 16-milimetrske posnetke, digitalne desktop posnetke in 3D CGI, in začrta tehnološko pot od zgodovinskih metod optične navigacije do novih algoritmov lociranja, od enojne projekcije do večperspektivnih satelitskih vizij.
Svoji ljubezni sem podarila češnjo brez pečke
Emily Wardill, Portugalska, 2016, DCP, 16: 9, barvni, 9’, bd
______________
Wardill s sliko Dorothee Tanning Nekaj vrtnic in njihovih fantomov (1952) in na njej mučnim predstavljanjem predmetov med stanji bivanja v mislih posname film, ki prav tako lebdi med definicijami. Arhitektura avditorija Gulbenkian v Lizboni, njegove barve in občutek izgubljenosti v času nas spremljajo skozi zanko, v kateri moški ponoči tava po stavbi, kjer mu sledi nekaj nečloveškega. Umetnica s skrbnostjo in paranojo, s katerima obravnava digitalne podobe, raziskuje sedanjost, ki jo preganja preteklost, in ostanke tekstur, ki si želijo dotika.

 

Stenar Projects je produkcijska platforma, ki se osredotoča na umetniški film (artists’ moving image) ter z razvojem, financiranjem, produkcijo in distribucijo podpira nove filmske prakse. Projekti, ki se gibljejo med različnimi žanri in formati, med drugimi vključujejo eksperimentalni celovečerni dokumentarni film, špekulativni kratki film, digitalno animacijo in mikrofilm. Stenar Projects v tesnem sodelovanju z umetniki ustvarja nova dela za umetniške institucije in filme predvaja na mednarodnih filmskih festivalih.

Anže Peršin je filmski producent z dolgoletnimi filmskimi izkušnjami. Delal je v komercialni filmski produkciji po Južni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, bil je lastnik komercialne producentske hiše v Lizboni. Od leta 2015 razvija Stenar Projects, produkcijsko platformo za umetniški film (artists’ moving image) s sedežem na Portugalskem. Je član Associação de Produtores de Cinema e Audiovisual in štipendist programa dokumentarnega filma Sundance Institute 2019.



Četrtek, 8. julij, 21.00

Izbor iz arhiva Postaja DIVA: Pobeg v eksperiment

Kuratorja: Peter Cerovšek, Vesna Bukovec
Trajanje: 57′
Vstopnina: 4 €

Kristina Kokalj, Mašina spomina, 2018

Od tv-signala do videa, od filmskega traku do računalniško generiranih podob. Izbor del iz arhiva Postaja DIVA je kolaž različnih estetskih in vsebinskih pristopov, v katerih se odraža čas njihovega nastanka, pa tudi tehnične omejitve posameznega medija. Skupno vsem delom je ustvarjanje lastnega medprostora interpretacije znotraj klasično definiranih nosilcev sporočila (besede, podobe, zvok, glasba …).

Program bosta predstavila Peter Cerovšek in Vesna Bukovec.

 

Prostor 2
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986, digitalni format (posneto na U-matic), 4:3, barvni, 1’ 52”
» video
______________
Avtor v svojem video delu poda ironično izjavo, ki se nanaša na stanje takratne domače video produkcije in njene (ne)vključenosti v televizijski program. Umetnik sprva v slogu televizijskih napovedovalcev sedi v studiu. Avtorjeva izjava se nadaljuje v offu preko montaže segmentov njegovega starejšega črno-belega videa z naslovom Prostor, obdelanih s chroma key postopkom. Video je bil predvajan v sklopu Avtovizije (1986), prve oddaje o avtorskem videu na RTV Ljubljana.
Tereza
Zemira Alajbegović, Slovenija (Jugoslavija), 1983, 4:3, digitalni format (posneto na VHS), barvni, 4’ 24”
» video
______________
Kolaž manifestacij socialističnih zmag in pogrebov, melodramatičnih filmov in družinskih TV oddaj, ki jih spremlja petje Tereze Kesovije, zvezde jugoslovanske estrade. Družba, ki so ji vladali starci in socialistični populizem; prepletata se javno in intimno življenje, povezana v puščobnem in zatohlem ritmu časa, ki odhaja
Tri vrata
Gorazd Krnc, Slovenija, 2007, digitalni format, barvni, 4:3, 3’ 11”
» video
______________
Video kolaž spremljata naracija in dialog izposojena iz filma Barbarella (Roger Vadim, 1968). Izrezani prizori iz filma so s pomočjo green screena aplicirani na ozadje, ki ga sestavljajo kolažirani posnetki v montaži prekriti z različnimi filtri. Galaktična vsebina filma je s tem postopkom prenešena v resnični svet in metafora treh vrat na kateri bazira Barbarella dobi realnejši kontekst.
Tukaj in zdaj
Neven Korda, Slovenija, 2007, digitalni format, 4:3, barvni, 8’ 50”
» video
______________
Vizualizirana in ozvočena biografija Nevena Korde je sestavljena iz nabora filmov iz serije Novi novi filmi (NNF). Film se začne s celotnim Gagarinom in pripovedovalcem 1 sekunde mojega življenja. Zvok in slika Reinkarnacije na Prepariranem monitorju ter Angelskega venčka na speedu in Angelskega venčka na oceanu so zmiksani med sabo. Avtor delo označi kot post (ponovno) uporabo zaključenih del v načinu montaže na časovnici.
Računalnikarjenje_predogled
Sara Bezovšek, Slovenija, 2019, HD, barvni, 2’
» video
______________
Video je izsek skupka vseh trinajstih videov, ki so se na samostojnih nosilcih predstavljali na razstavi Computering (Računalnikarjenje) v galeriji Kina Šiška.
V tehniki mashup videa, ki se je zelo razširila s pojavom množičnega deljenja podob na internetu, se osredotoča na kadre, kjer se pojavi računalnik. Poleg izkušnje sodobne vizualne kulture delo ponuja tudi izhodišča za prevpraševanje vloge avtorja in kulture apropriacije v sodobnem svetu.
Mašina spomina
Kristina Kokalj, Slovenija, 2018, digitalni format, 4:3, čb, 4’ 25”
» video
______________
Video je kolaž črno-belih podob, posnetih na 35-mm analogni film. Podobe se izmenjujejo v hitrem ritmu in po principu stop-motion animacije ustvarjajo iluzijo hektičnega gibanja in utripanja. Podobe narave (krošnje dreves, veje) in urbanega (ulične luči, grafiti, ograje, cesta) se prepletajo. Posnetki z odprto zaslonko povzročijo razvejano linearno svetlobno risbo, ki prehaja in se utripajoče izmenjuje z bližnjimi posnetki golih vej. Stroboskopsko utripanje podob spremlja avtorska glasba Klemna Tehovnika in poudarja hipnost, fragmentarnost in tesnobo.
Videografike 19
Borut Savski, Slovenija, 2007, 4:3, barvni, 4’ 23”
» video
______________
Video grafike so sodobne eksperimentalne pripovedi, kjer slika deluje kot označenec zvoka. Podobe so abstraktne in povezava med video in avdio signalom je direktna, a vendar ne sledi neki logičnosti. Video grafika je materializacija zvočnega signala in sestavni del eksperimentalnega konteksta.
Fluidna trdnost
Uršula Berlot, Sunčana Kuljiš Gaillot, Slovenija, 2017, HD, barvni, 5’ 6”
» video
______________
Digitalna animacija je utemeljena na ideji simulacije življenja na molekularni ravni. Prikazuje okroglo obliko v procesu nenehne transformacije. Struktura, ki izmenično spominja na zgradbo virusov, kompleksnih proteinov ali ogljikovih fulerenov, se razgrajuje, preoblikuje in sestavlja v nizu urejevalnih procesov. Glasbena podlaga je delo Scannerja (Robin Rimbaud).
NO.4 (SONAR)
Agnes Momirski, Slovenija, 2017, HD, barvni, 3’ 33”
» video
______________
Glasbeni video za Sontag Shogun no.4 (Sonar) iz Patterns For Resonant Space LP. V sodelovanju z Brencha (Brina Vidic – kostumografija).
Nočne more novega sveta
Nataša Prosenc Stearns, ZDA, 2017, HD, barvni, 7’ 31”
» video
______________
Serija treh enokanalnih videov: Humans Crossing (Prečkanje ljudi), Deafening Whispers / Alternative Facts (Oglušujoči šepet / Alternativna dejstva), Nucleus Brass (Nuklearna predrznost). Svet uničuje prenaseljenost, oglušujoči procesi uničevanja in nezaslišana predrznost ljudi.
Nebo v ruševinah (di sotto in sù)
Sašo Sedlaček, Slovenija, 2016, HD, barvni, 3’ 40”
______________
Distopična vizualna iluzija na način renesančnega stropnega slikarstva odpira okno v bližnji kozmos, kjer je v črnini orbit, po katerih sateliti krožijo okoli Zemlje, veliko več vesoljskih smeti kot satelitov. Kljub svoji prostranosti, vesolje ni tako neomejeno, da bi človeštvo brez ekoloških posledic lahko vanj še naprej širilo svoje slabe zemeljske navade. 3-D animacija je narejena z odprtokodnim programom Blender. Video instalacija je bila predstavljena na 8. trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji – U3 v Moderni galeriji.
Galapagos
Damjan Kracina, Vladimir Leben, Slovenija, 2005, 4:3, barvni, 5’ 39”
» video
______________
Video je nastal ob skupnem istoimenskem razstavnem projektu obeh avtorjev. Bližnjim posnetkom instalacije otočja Galapagos z vulkanom sledijo motivi posameznih živalskih vrst s slik Vladimirja Lebna. Vključen je izsek iz videa Ape Boys in nato še posnetki kipov in risb fiktivnih živalskih vrst Damijana Kracine. Avtorja druži tematiziranje živalskega sveta, živalskih pravic in značilnosti ter dober smisel za absurd in humor.

 

Postaja DIVA je spletni in fizični arhiv, ki ga Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja umetniškega filma, videa in novomedijske umetnosti.



Petek, 9. julij, 19.00

deskt0p_cinema

Sestavil: Greg de Cuir Jr.
Trajanje: 70′
Brezplačne vstopnice

Meu Desktop usando Unity QT 2D, avtor Gilson #DEV, objavljeno pod licenco CC BY-NC-SA 2.0

Program v obliki projekcijskega performansa, bolje interface performansa, v katerem je platforma hkrati umetniško orodje in platno: zaslon namizja (desktopa). Namizje kot material, kot prostor montaže, kot kamera, kot projekcijski mehanizem – kot morda najpomembnejša površina, ki se vsak dan dotakne neštetih ljudi po vsem svetu. Uporabljajo ga vizualni umetniki, da izzivajo uveljavljene oblike izraza, uporabljajo ga akademiki, da predstavljajo in uprizarjajo nove načine raziskovanja, filmski kritiki, da se povežejo s predmeti razmisleka, in armade neprofesionalcev, da distribuirajo vse vrste spletnih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki. Namizni kino izbriše razdelitev na visoko in nizko, komercialno in nekomercialno, film in video. Je lingua franca 21. stoletja. Ta projekcijski performans se bo podal na kratko popotovanje po različnih estetskih in tehnoloških obrisih umetnosti namizja.

Performans bo izvedel Greg de Cuir Jr. 

Greg de Cuir Jr. je selektor festivala Alternative Film/Video v Beogradu. Kot neodvisni kurator je pripravil več programov videa in filma v različnih mednarodnih institucijah. Je glavni urednik revije NECSUS: European Journal of Media Studies in serije knjig Eastern European Screen Cultures. Objavlja strokovna besedila v revijah in publikacijah. Doktoriral je na Fakulteti za dramske umetnosti na Univerzi umetnosti v Beogradu.



Petek, 9. julij, 21.00

Retrospektiva: Ema Kugler

Kuratorja: Varja Močnik, Igor Prassel
Trajanje: 70’
Vstopnina: 4 €

Ema Kugler, Obiskovalec, 1995

Ljudje iz mesa in krvi so ujeti v mitske matrice civilizacije ali utesnjujoče zakone družbe, ki si jih pišejo sami. Tesne (tudi osupljive in malodane otipljive) okvire lahko presežeta le eksperiment, ki je enak napredku, in destrukcija, ki ustvari prostor za novo.
S programom začenjamo retrospektivo filmov Eme Kugler, ki bo jeseni potekala v Slovenski kinoteki.

Program bo predstavila Ema Kugler.

 

Obiskovalec
Ema Kugler, Slovenija, 1995, DCP (posneto na Beta SP – digital mastering), 4:3, barvni, 27’
» video
______________
Avtorica vseskozi prikazuje dvojnost človeške narave: ista groza se pojavlja tako v mitskem kot realnem svetu. Vse to pa nazorno predstavi z uporabo elektronskih trikov, ki lahko, denimo, človeški obraz okamenijo ali človeško bitje samo v nekaj sekundah zazidajo. Z elektronskim trikom se tudi v ekstravagantne kostume oblečene človeške figure spet vračajo v naravo: človek v kostumu, ki spominja na ptiča, se spremeni v pravega ptiča. Hkrati so prizori posneti iz ptičje perspektive, ki kot vedno poudari človekovo majhnost in njegovo izgubljenost v lastnem svetu in naravi.
Tajga
Ema Kugler, Slovenija, 1996, DCP (posneto na Beta SP – digital mastering), 4:3, barvni, 8’
» video
______________
Video Tajga je posnet po istoimenskem performansu, izvedenem na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk oktobra 1995 v Ljubljani. Tajga je temačna video pokrajina, v kateri se znajdejo človeške figure v grozečih kostumih, skoraj gola dvobojevalca in ženska, ki se utaplja. Hlad video tajge ponazarjajo tudi pasje figure iz voska. Bistvo tajge je akt destrukcije ali tranzicije. Destrukcija umetniške forme ustvarja novo, popolnoma drugačno obliko. Tranzicija postane dogodek, ki vsebuje sporočilo. Skulpture so mejniki začetka in konca.
Menhir
Ema Kugler, Slovenija, 1999, DCP (posneto na Beta SP – digital mastering), 4:3, barvni, 35’
» video
______________
Urbanost je dokončno izbrisana z mitskimi rituali, kar določa že sam naslov video filma: menhir, pokončni kamniti blok iz neolitika, ki so ga uporabljali za sakralne obrede. Moški in ženska sta Adam in Eva, ki nastaneta pred nami z elektronsko transformacijo (morphing) in sta zaznamovana s krvjo. Ta element zaznamuje tudi vse druge elemente podobe: umor posameznika, ki ga izvrši menhir ali trojstvo (politika, cerkev, vojska), telesi plesalca in plesalke. Kri, umor in smrt premaga samo drugi osnovni element: kamen, ki pa je že naslednji trenutek preplavljen s krvjo. Boju naravnih elementov služijo tudi elektronski triki, ki nosilce oblasti iz mesa in krvi spreminjajo v kamen in nazaj.

 

Ema Kugler je filmska režiserka, producentka in multidisciplinarna umetnica z izrazito samosvojo avtorsko poetiko. Od devetdesetih let je ustvarila vrsto performansov, filmov, instalacij in avtorskih videov, ki so plod kompleksne pripovedi, izdelanih scenarijev, avtorskih kostumov in scenografij. Je dobitnica številnih domačih in mednarodnih nagrad in priznanj.



Glavna festivalska stran

Programska ekipa festivala: Peter Cerovšek, Vesna Bukovec, Varja Močnik, Igor Prassel
Celostna podoba: Vesna Bukovec
Lektura: Mojca Hudolin
Prevod v angleščino: Maja Lovrenov
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za javno upravo, Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Slamič