Hvalnica sanjam. Video umetnost devetdesetih

Projekcija novega kuriranega video programa

Sreda, 29. maj 2019, ob 19. uri
Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana


Poljska umetnostna zgodovinarka, kritičarka, avtorica in kuratorka Lawinia Rate, ki živi in deluje v Berlinu, je v okviru enomesečne rezidence maja raziskovala arhiv Postaja DIVA. Študijski obisk Postaje DIVA/SCCA-Ljubljana je del njenega širšega raziskovalnega projekta Materialnosti divergence. Filmski eksperimenti in feministična gibanja v Evropi od devetdesetih do danes. Cilj projekta je preučiti vlogo, ki sta jo eksperimentalni film in video imela v feminističnih gibanjih od devetdesetih let naprej.

V okviru raziskave je pripravila novi kurirani video program Hvalnica sanjam. Video umetnost devetdesetih (In Praise of Dreams. Video-art from the 90s). Premiera bo v sredo, 29. maja, ob 19. uri v Projektni sobi SCCA.


Hvalnica sanjam. Video umetnost devetdesetih (In Praise of Dreams. Video-art from the 90s)
Izbor iz arhiva Postaja DIVA
Kuratorka: Lawinia Rate
Trajanje: 75′
Produkcija: SCCA-Ljubljana

Dešifriranje pomena videnega in njegovo mapiranje nam lahko hitro spodletita. Poti, ki se izrisujejo v izbranih video delih, nas lahko zavedejo. Michel Serres zapiše, da se mora vsak, ki želi narediti zemljevid, odpraviti na potep, še več, mora v sebi najti pohajkovalca. Čez čas postane potepanje bolj pomembno kot zastavljeni cilj.

Vandranje, premikanje in nenehno premeščanje omogočajo, kot pritrjuje Serres, da svet odkrivamo kot mrežo, kot neprekinjeno procesualnost brez stabilne in dokončne oblike. Biti na potepu je priložnost, da svet razkrivamo kot prostor dvoumnih referenc, kot večdimenzionalno prepletanje perspektiv, misli, situacij in želja. Aktivno iskanje je pomembnejše kot razumevanje končnega pomena.

Video prostori s svojimi izjemnimi kompozicijskimi in slogovnimi implikacijami v sebi nosijo čarobnost posameznih poti in križišč, ki so možna le znotraj specifične konstelacije izbranih video del. Za njihove narative so značilne večkratne časovnosti in heterogene prostornosti. Za nekoga je to lahko le umetniška fiktivnost – ali zgolj umetna fikcija. Samo fikcija? Torej se dejanskost konča tam, kjer se začne okvir kamere? Ali drugače, so v teh fikcijah želje veristično nasičene? V teh video podobah se sanjarjenje izmika interpretaciji – in želi (le) živeti dalje.

Lawinia Rate


VIDEO DELA:

Zemira Alajbegović, Tereza
4’26”, 1983
Ana Nuša Dragan, Anketa
14′, 1990
Nataša Prosenc Stearns, Tango za ribe
4’21”, 1992
Nataša Prosenc Stearns, Betonski človek
15’29”, 1995
Ema Kugler, Obiskovalec
26’41”, 1995
Zemira Alajbegović, Hitro/počasi
11’47”, 2004

 


Dr. Lawinia Rate je študirala umetnostno zgodovino in medijske študije na Ruhr-Universität Bochum v Nemčiji in zaključila doktorski študij z dizertacijo “L’Objet garde et livre son secret. Claude Cahun’s Poetry of the Object”. Je avtorica več člankov na temo telesa, vidnosti in reprezentacije v fotografiji, razstavnih praks in teorije fotografije. Od leta 2014 piše prispevke za Allgemeine Künstlerlexikon, predvsem za področje fotografije. Kurirala je serijo dogodkov videa in eksperimentalnega filma Attaque (e)r le visible v La Mutinerie v Parizu. Kurirala je tudi več razstav: Imagining the Body, Fringe Festival, London (2015); Jen Liu. Pink Detachment, Somos Galerie, Berlin (2016); Food Relations, Festival 48 hours Neukölln, Berlin (2016); Interleaved Space, Festival Transmediale, Berlin (2018).


Foto: arhiv SCCA-Ljubljana


Podpora rezidence: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti