Neven Korda: Neznana dežela

Prikaz filmskega/video opusa (’80–’10) 
Projekcije in pogovori
Sreda, 31. 1. 2024, 20.00 
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana


Program v Slovenski kinoteki (januar–april 2024) 
31. januar / 28. februar / 12. marec / 24. april
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kurator: Robert Kuret



Zbiralci Peska, režija: Neven Korda, scenarij: Zemira Alajbegović, 1995 (izrez)

O PROJEKTU

Neven Korda je eden tistih avtorjev, ki so pripomogli k razvoju videa kot novega medija, razširjenega v 80. letih preteklega stoletja. Korda je skozi različna ustvarjalna obdobja nenehno eksperimentiral z izraznimi možnostmi videa, kar pomeni tudi eksperimentiranje z izraznimi možnostmi tehnoloških nosilcev, ki so ta medij proizvajali.

Pregled Kordovih del bo potekal v štirih programskih sklopih, ki sledijo razvoju njegove ustvarjalnosti, vsak sklop pa je hkrati vezan na specifičen zgodovinski, produkcijski, žanrski in tudi sodelavski kontekst. Neven Korda je bil – z izjemo zadnjega obdobja filmskega ustvarjanja – stalno del raznih kolektivov, kjer je bilo avtorstvo deklarirano kot skupno.

Program Neznana dežela I: FV je v tem smislu še najbolj eklektičen, saj gre za gradiva iz 80. let prejšnjega stoletja, ki beležijo sceno FV konglomerata, in začetka 90. let, ki se nanašajo na konec skupne države v kontekstu nastajajoče alternativne televizije A-TV (po osamosvojitvi preoblikovane v Kanal A); oba filma, predstavljena v tem programu, pa težita k dokumentarni formi. Program Neznana dežela II: Borghesia zaznamujejo 80. leta, razvijanje forme videospota v okviru avtorjevega delovanja v multimedijski skupini Borghesia in na formalni ravni tranzicija od preprostih manipulacij s kamero do uporabe posebnih učinkov v videomontaži studia Brut, ki ga je vodil Marijan Osole – Max. Program Neznana dežela III: ZANK se osredotoča na 90. leta, v čas posttranzicije in sodelovanja z Zemiro Alajbegović. To je obdobje, v katerem Korda še naprej raziskuje potenciale tako forme videa kot zvočnih krajin, ob tem pa ustvarja bolj narativno osredotočene pripovedi – nekakšne psihedelične (doku)fikcije –, ki nastajajo v kontekstu visoko zmogljivih studiev pri nas. Program Neznana dežela IV: Novi novi film predstavlja dela iz obdobja po letu 2000, ko Korda izstopi tako iz studijskega sistema kot iz kolektivnega ustvarjanja ter se obrne v eksperimentalno formo videa, ki ga obdeluje na osebnem računalniku.

Z različnimi konteksti in obdobji ustvarjanja so povezana tudi različna navajanja Kordove vloge pri posameznih predstavljenih delih – Korda je namreč v vlogi režiserja, avtorja ali umetniškega direktorja. Kot režiser nastopa pri dokumentarnih in igranih filmih v sklopu programov Neznana dežela I in III, ko je režija ena od funkcij v proizvodnem procesu filma in jo je mogoče jasneje ločiti od ostalih. Kjer vloge režije ne moremo jasno ločiti od ostalih vlog – oz. Korda nastopi tudi kot scenarist, montažer, producent ipd. –, je naveden kot avtor (Neznana dežela IV). V sklopu programa Neznana dežela II, ki predstavlja videokompilacijo Tako mladi, je pod avtorstvom podpisan ves kolektiv Borghesie, pri videokompilaciji Triumf želje pa je Korda podpisan kot umetniški direktor, saj je bil on tisti, ki je posamezne dele, kot so videospoti, dokumenti s turneje in performansi, režiral in sestavil v celoto.

Projekcije bodo pospremili tudi pogovori z avtorjem, skozi katere bomo podrobneje spoznavali njegovo delo. Sodelovali bodo Igor Prassel, vodja filmskega programa Slovenske kinoteke, Robert Kuret, strokovni sodelavec SCCA-Ljubljana. Kinotečne projekcije bo dopolnilo sodelovanje z Bazo slovenskega filma (BSF), kjer si bo mogoče ogledati preostala dela Nevena Korde, ki ne bodo prikazana v Kinoteki.

S programom želimo nadaljevati tradicijo sodelovanja med SCCA-Ljubljana in Slovensko kinoteko, v okviru katere predstavljamo ključne avtorje in avtorice na področju videa. Filmi, ki so sicer dostopni v spletnem arhivu Postaja DIVA, tako dobijo novo življenje v novem kontekstu na velikem platnu. Doslej so se v pregledu avtorskega opusa zvrstili Miha Vipotnik, Ema Kugler in Marko A. Kovačič, v prihodnosti pa želimo predstaviti še druge ključne avtorje in avtorice s področja videoumetnosti.

Robert Kuret


Neznana dežela I: FV

Sreda, 31. januar ob 20.00

Foto: Neven Korda, Staro in novo, 1997

Opus Nevena Korde odpiramo s prikazom njegovega dela z obsežnim arhivskim gradivom, ki se je nabralo v času delovanja FV Videa. Staro in novo trasira razvoj in razcepe FV projektov (Gledališče FV 112/15, Disko FV, FV video, FV založba) kot pogoja samoniklosti ljubljanske alternativne scene 80. let, njene samorefleksije in odnosa do socializma; Poletje 1, 2 pa na Kongresnem trgu v času protestov proti četverici JBTZ preverja slutnjo večje družbeno-politične spremembe, negotovih opredelitev in zaznavanja antagonizmov znotraj alternative.

Dokumentarca sta nastajala v radikalno različnih produkcijskih pogojih, kar je takoj opazno pri njunem videzu: pri Starem in novem je imel Korda na voljo visoko zmogljivo videomontažo studia VPK (Video produkcija Kregar), ki je omogočal najrazličnejše efekte in intervencije v sliko. Poletje 1, 2 je po drugi strani njegov prvi projekt, ki je nastal na osebnem računalniku in z osnovno montažno opremo. V Poletju 1, 2 se avtor tudi ni ukvarjal s teksturo slike kot v Starem in novem in v vseh svojih prejšnjih delih; slika je bila v njegovem filmu prvič takšna, kot jo je zabeležila kamera.

Če Staro in novo zaznamuje nasičena vizualna podoba, je treba opozoriti na prav tako kompleksno zvočno strukturo: prisotni sta dve pripovedovalki, ki iz različnih pozicij komentirata dogajanje, ob tem pa so bili znova posneti originalni napovedniki z Radia Študent ter uporabljeni zvočni posnetki z gledaliških predstav Gledališča FV 112/15. Vse to se preliva in ustvarja gosto zvočno podobo.

Prvi program nas tako vrača v tiste prelomne točke ljubljanske, slovenske in jugoslovanske zgodovine, ki jih retrospektivno (pre)interpretirajo (tranzicijski) zmagovalci ter oblikujejo mite in dominantne narative določene družbe. Korda z dokumentarnim oblikovanjem arhiva FV Videa ne prikazuje le zgodovine alternative, ampak tudi alternativno zgodovino, tako v realnem kot spekulativnem smislu.

Z Nevenom Kordo se bo pogovarjal Igor Prassel.

 

Poletje 1, 2
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2001, digitalni format (posneto na VHS, V8, mini DV), barvni, 26′
» video
Zgodba o neki kartonski škatli. Junij 1988, arhiv posnetkov prizorišč upora v kontekstu procesa proti četverici: Društvo slovenskih pisateljev, sestanki Odbora za varstvo človekovih pravic, Radio Študent, kamor so se zabarikadirali sodelavci radia, Roška, Metelkova, pa tudi Kongresni trg, ki je osrednje prizorišče filma. Ta je bil narejen v izvedbi FV videa in Brut filma, digitalizicija in montaža pa sta bili opravljeni v Galeriji Kapelica, Zavod K6/4, 2001. Spremljanje/snemanje teh dogodkov je bil zadnji projekt FV Videa.
Staro in novo
Režija: Neven Korda, scenarij: Zemira Alajbegović, Slovenija, 1997, digitalna Beta (posneto na VHS, V8, mini DV, U-matic Lband, Beta SP. Montirano na D5), barvni, 66′
» video
Dokumentarec rekonstruira živahni vrvež na ljubljanski subkulturni sceni 80. let, ki sta ji pripadala tudi avtorja. Množico dokumentov in videoposnetkov, nastalih od 1982 do 1989, sta z večplastno in hitro montažo slike in zvoka združila v enourno zgodbo, v kateri se čustva in osebni pogledi prepletajo z družbeno-kritično subkulturo in širšim zgodovinskim okvirom – jugoslovanskim socialističnim sistemom. V filmu se vrstijo predstave Gledališča FV 112/15 in koncerti punkerskih skupin v podzemnih klubih Diska FV ter multimedijski performansi skupine Borghesia; podobe iz pornografskih filmov se prepletajo s podobami ostarelih socialističnih veljakov in političnih ritualov. V osemdesetih sta v Disku FV začela delovati prvi gejevski klub in prvi ženski klub, filozofi kot Slavoj Žižek so razpravljali o razmerju med punkom in vladajočo kulturo itn. Subkultura je spodbudila in napovedala premike, ki so zajeli socialistične režime v osemdesetih letih, Staro in novo pa obuja ta herojski čas, ohranja narobno, marginalno plat velike, uradne zgodovine, piše zgodovino tistih, ki jih zgodovina izloča.

 

Neznana dežela I: FV

31. januar – 7. februar
» Ogled na Bazi slovenskih filmov

Program Neznana dežela I: FV se vrača v obdobje prve polovice osemdesetih in prikazuje produkcijo Nevena Korde v okviru FV Videa. Dokumentarec Kersnikova 4, pri katerem sta sodelovala Neven Korda in Zemira Alajbegović, prikazuje tudi danes aktualne teme boja alternative za prostore. Disko FV 82–83 nam daje vpogled v dogajanje v prostorih Diska FV, medtem ko so Slike iz družinskega albuma kompilacija dokumentarnih posnetkov nastopov hard-core skupin. Podoba 1: Škuc-forum in Podoba 2: Marijan Osole – Max sta TV-oddaji, nastali v začetku devetdesetih v soavtorstvu z Zemiro Alajbegović in v okviru takratnega Kanala A, ki je zrasel iz A-TV, alternativne televizije, nastale v osemdesetih. Gre za oddaje o kontekstu slovenske video produkcije v 80. letih. ŠKUC-Forum je bil namreč pomembno mesto kritične in altnernativne video produkcije 80., Marijan Osole – Max pa je bil videast, montažer in producent, ki je s svojim Studiem Brut omogočal dostop do zahtevnejše opreme za profesionalno video produkcijo in postprodukcijo.
 

Kersnikova 4
Neven Korda, Zemira Alajbegović, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 19′
Kersnikova 4 prikazuje tudi danes aktualne teme boja alternative za prostore.
Disko FV 82-83
Neven Korda, Slovenija (Jugoslavija), 1983, 42′
Vpogled v dogajanje v prostorih Diska FV.
Slike iz družinskega albuma
Neven Korda, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 7′
Kompilacija dokumentarnih posnetkov nastopov hard-core skupin.
Podoba 1: Škuc-forum
Neven Korda, Zemira Alajbegović, Slovenija, 1992, 26′
TV-oddaja, nastala v začetku devetdesetih, o kontekstu slovenske video produkcije v 80. letih. ŠKUC-Forum je bil namreč pomembno mesto kritične in altnernativne video produkcije 80.
Podoba 2: Marijan Osole – Max
Neven Korda, Zemira Alajbegović, Slovenija, 1992, 15′
Marijan Osole – Max je bil videast, montažer in producent, ki je s svojim Studiem Brut omogočal dostop do zahtevnejše opreme za profesionalno video produkcijo in postprodukcijo.

 


Neznana dežela II: Borghesia

Sreda, 28. februar ob 20.00

Skupina Borghesia (Zemira Alajbegović, Goran Devide, Aldo Ivančić, Neven Korda, Dario Seraval), ki je zrasla iz dejavnosti in produkcije konglomerata FV, je leta 1985 izdala videokaseto Tako mladi, ki je bila prva VHS kompilacija videospotov v nekdanji Jugoslaviji. Cilj benda ni bil le glasbeno ustvarjanje, ampak vzpostavljanje multimedijskega izraza, kjer je ključno vlogo igrala tudi videopodoba. Ta je zaznamovala že odrske nastope Borghesie – nekakšne videoperformanse –, za katere je bila značilna uporaba monitorjev in projektorjev: s tem so že nakazovali montažne postopke in plastenje podob, kar je bilo pozneje prisotno v njihovih videospotih.

Borghesia je eden prvih jugoslovanskih bendov, ki je poudarjal videospot kot integralen del lastne prezence. Leta 1985 izide njihov prvi LP »Ljubav je hladnija od smrti«, to pa je tudi leto, ko zaprejo klub K4, kar pomeni ukinitev še zadnjega FV prostora. Klubska dejavnost se tako preusmeri v organizacijo koncertov, oblikovati pa se začne tudi založniška dejavnost (diskografije, videokasete).

Tako mladi (videospoti Cindy, A.R. in ZMR) so bili izdelani v videomontaži na trde reze (ang. cut cut editing), kjer ni bilo mogoče vplivati na teksturo in hitrost slike. Zato je Korda manipulacije hitrosti, barve in geometrije slike s posebnimi postopki opravil že pred montažo.

Ta postopek se spremeni z drugo videokaseto Triumf želje, ki je izšla v okviru Založbe FV leta 1990 in ki jo je Korda dokončeval v času razpada tedanje zasedbe Borghesie: tu je orodje manipulacije že sama videomontaža. Triumf želje je kompilacija videospotov, dokumentacije s turnej in performansa »Bodočniki«, nastalih med letoma 1987 in 1989, ki nadaljuje ikonografijo Tako mladih. Prav tu estetika Nevena Korde doseže vrhunec, saj izkoristi danosti medija videa: če celuloid beleži globinsko sliko, kjer je z igro svetlobe in senc mogoče ustvarjati različne plane, elektronska slika videa tega ne zmore. Bogastvo in razslojenost prostora tako ustvarja predvsem s postopki plastenja podob (ang. Multilayering), s čimer pride do nasičenosti slike, značilne za spote Borghesie.

Z Nevenom Kordo se bo pogovarjal Robert Kuret.
 

Cindy
Avtorji: Borghesia, Marina Gržinić, Slovenija (Jugoslavija), 1984, Beta SP (posneto na U-matic Lband), barvni, 4′
Protagonistke_i videa Cindy zasedajo apokaliptičen prostor zapuščene vile. Osebe so v videu večinoma statične, obstajajo na način tihožitja.
A.R.
Avtor: Borghesia, Slovenija (Jugoslavija), 1984, Beta SP (posneto na U-matic Lband), barvni, 5′
Dinamiko videa ustvarja kombiniranje kombiniranje posnetkov v pozitivu in negativu, ki prikazujejo različna urbana in subkulturna dogajanja. Tradicionalna in alternativna kultura sta v neprestanem boju.
ZMR
Avtor: Borghesia, Slovenija (Jugoslavija), 1984, Beta SP (posneto na U-matic Lband), barvni, 4′
Gre za netipičen videospot skupine Borghesia: statičen, monumentalen, melanholičen. Urbano okolje predstavi s kombinacijo posnetkov moderne in neoklasične arhitekture. Statična ženska figura je v tem okolju omrtvičena in prisotna na način skulpture; živost kože in gibe komaj še zaznavamo.
Triumf želje
Umetniški direktor/režija: Neven Korda, producentka/scenarij: Zemira Alajbegović, Slovenija (Jugoslavija), 1990, Beta SP (posneto na U-matic Lband), barvni, 63′
Kompilacija glasbenih spotov skupine Borghesia (Dokument, G.U.M., Poppers, Triptih Bodočniki, Ni upanja ni strahu, Discipline, Blato, Ona, Venceremos) in nadaljuje z ikonografijo, ki je nakazana že na Tako mladih. S podobami in simboli se posveča alternativnim gibanjem, ki so od jugoslovanske kulturne preteklosti pa do danes ostala na margini.

 

Neznana dežela II: Borghesia

28. februar – 6. marec
» Ogled na Bazi slovenskih filmov

Program Neznana dežela II: Borghesia se bo na Bazi slovenskega filma – podobno kot prvi sklop –  vrnil v obdobje prve polovice osemdesetih in prikazal tako bogato glasbeno produkcijo kot načine njenega dokumentiranja. Poleg Borghesie bodo prikazani še nekateri drugi deležniki alternativne scene, ki jo je pomagal izoblikovati konglomerat FV: predstavniki ljubljanskega punka in hard-corea. V celoti pa bo dostopna tudi kompilacija Tako mladi, ki je bila prva VHS kompilacija videospotov v nekdanji Jugoslaviji, kjer lahko vidimo različne metode: arhivski posnetki iz Diska FV, uporaba podob, ki jih je Korda posnel s televizije, pa tudi bolj igrani videospoti.
 

Iskanje izgubljenega časa
Režija: Neven Korda, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 26′
Kompilacija glasbenih spotov ljubljanskih hard-core skupin: U.B.R., Tožibabe, Odpadki civilizacije, Epidemija in III. kategorija. Videokaseta je kolaž dokumentarnih, igranih in drugih posnetkov; vsak band izvaja dva ali tri komade. Prizori, posneti v ljubljanskih predmestjih, kleteh in takratnem Leninovem parku so večkrat grobe ekspresije hardcorovskega vsakdana, iskanj, strahu, besa, pa tudi cinizma in samoironije akterjev te subkulture.
Niet
Avtor: Neven Korda, Radmila Pavlović, Niet, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 20′
Spoti skupine Niet, posneti na nastopu na Novem rocku 1984, v delavskih naseljih in na ulicah Ljubljane.
Tako mladi
Avtor: Borghesia, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 31′
Kompilacija glasbenih spotov skupine Borghesia (Tako mladi, Divja horda, On, Preveč tenzije, Cindy, A.R., ZMR), ki je izšla kot prva videokaseta z glasbenimi videospoti v širši regiji Jugoslavije pri Založbi FV leta 1985. Gre za majhne, skoraj filmske zgodbe, ki se ukvarjajo predvsem z ikonografijo telesa v urbanem prostoru. V enem od spotov je uporabljena pionirska računalniška grafika.

 


Neznana dežela III: ZANK

torek, 12. marec ob 20.00

Potem ko sta Neven Korda in Zemira Alajbegović zapustila Borghesio, sta v 90. letih postala ustvarjalni tandem, ki se je leta 1998 materializiral kot Zavod ZANK. V tem obdobju je bil Korda še naprej vpet v različne studijske sisteme in televizijsko produkcijo, s čimer je imel dostop do napredne tehnologije, ki mu je omogočala tudi delo na filmih.

Vsak od treh prikazanih filmov je imel drugačno produkcijsko okolje glede montaže in manipulacije materiala: postprodukcija Nestrpnosti je bila opravljena v Studiu MI, Zbiralci peska na VPKju, Avtobus pa v okviru studia RTV. Pri Avtobusu in Zbiralcih peska je bila postprodukcija že vključena v režijsko knjigo, medtem ko je pri Nestrpnosti Korda oblikoval vizualno podobo filmskega prostora šele v montaži. Film je zaradi tega nastajal dobro leto.

Pri tem je Korda nadaljeval logiko ustvarjanja prostora v kontekstu videa, kar je bilo prisotno že v videospotih za Borghesio: glavna prednost videa in plastenja podob je bila za Kordo ta, da kot avtor ni bil vezan na podobo, ki jo je kamera zabeležila, ampak jo je lahko v postprodukciji povsem predrugačil: mizan-scena in njena globina, ki bi jo na filmskem traku ustvarili z lučjo in sencami, se je spremenila v »mizan-plasti« (oz. »mizan-layerje«).

Enotnost izdelave filmov, predstavljenih v tem sklopu, je bila dosežena tako, da je bil pri vseh najprej narejen zvočni zapis: zmontirani so bili glasba, glas pripovedovalca, monologi, dialogi, šumi in drugi zvoki, na podlagi tega pa je avtor začel graditi sliko. Zvočni zapis je v Nestrpnosti v primerjavi z Avtobusom in Zbiralci peska veliko bolj gost: slednja sta vizualno in zvočno usmerjena k funkcionalnosti, medtem ko Nestrpnost kolažne tendence radikalizira tako na vizualni kot na zvočni ravni.

Projekcijo bo uvedlo predavanje.

Zbiralci peska
Režija: Neven Korda, scenarij: Zemira Alajbegović, Slovenija, 1995, Beta SP, barvni, 12′
Avtobus
Režija: Neven Korda, scenarij: Zemira Alajbegović, Slovenija, 1993, Beta SP, barvni, 11′
Nestrpnost
Režija: Neven Korda, scenarij: Zemira Alajbegović, Lela B. Njatin, Slovenija, 1991, Beta SP, barvni, 33′

 


Neznana dežela IV: Novi novi film

Sreda, 24. april ob 20.00

Z novim tisočletjem se zgodi prelom s profesionalno produkcijo in Neven Korda preide na neodvisno ustvarjanje v okviru osebnega računalnika. Do leta 2000 so vse videoupodobitve nastajale v okoljih TV-produkcije, medtem ko mu prehod na osebni računalnik omogoči še natančnejše opazovanje medija. S serijo Novi novi film (v nadaljevanju NNF) se Korda vrača h konceptualizmu 70. let, ko pomemben način izražanja predstavljajo ponavljajoče se manifestativne izjave, in k strukturalističnemu filmu 60. let, ko celuloidni trak sam zase postane sporočilo.

Filmi so poudarjeno eksperimentalni, osredotočajo se na uporabo povratnih zank (ang. feedback), ki so mu že v Triumfu želje služile za izdelavo teksture videoslike. Pri tem se vrača na idejo večkanalnih videoprojekcij, ki jih je v živo izvajal v 80. letih: na čisto videoupodobitev koncepta videosignala.

Korda se z NNF poda v okolje nizkih resolucij, majhnih formatov in preprostega zvoka. Z zelo majhnimi sličicami na način mozaika ustvari večje celote, ukvarja pa se tudi z manipulacijo videa v živo, kjer s pomočjo klaviatur in potenciometrov ureja nastavljene parametre.

Tehnologija v NNF v Kordovem opusu doseže najvišjo stopnjo osamosvojitve in postane ključni pogoj razmišljanja o vsebini: filmi temeljijo na motrenju medija, pri čemer pa iz njih stalno vznika družbeno (manipulacija političnih govorov, uporaba sloganov ipd.). Ideološko sporočilo in formalizem sta v dinamičnem razmerju, filmi pa ustvarjajo gosto prepleteno mrežo, kjer se nenehno vračajo isti motivi v različnih avdiovizualnih variacijah.

Z Nevenom Kordo se bo pogovarjal Igor Prassel.

1 sekunda mojega življenja
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2001, digitalni format, barvni, 2′
Nomad
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2001, digitalni format, barvni, 1′
Reinkarnacija
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2001, digitalni format, barvni, 1′
Verujem. Progresivna mantra
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2001, digitalni format, čb, 1′
Jesensko tihožitje
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2002, digitalni format, barvni, 4′
Gagarin
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2003, digitalni format, barvni, 2′
Slepa vera
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2003, digitalni format, čb, 4′
Reinkarnacija na prepariranem monitorju
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2005, digitalni format, barvni, 16′
Angelski venček na speedu
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2006, digitalni format, barvni, 5′
Angelski venček na oceanu
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2007, digitalni format, barvni, 7′
Tukaj in zdaj
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2007, digitalni format, barvni, 8′
Bushizem
Avtor: Neven Korda, Slovenija, 2016, digitalni format, barvni, 8′

 



Neven Korda (1956) je univerzitetni diplomirani sociolog, režiser, videast in večmedijski umetnik z raznoliko umetniško prakso na področju performativnih in projiciranih umetnosti. Ukvarja se z vprašanjem videa kot umetniškega izraza in videa kot medija. Video je začel uporabljati na začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko je trg preplavila cenovno ugodna videooprema, ki je postala dostopna tudi zunaj institucij, kot je televizija. Bil je soustanovitelj in vodja gledališke skupine FV 112/15 ter soustanovitelj in vodja FV Videa, neodvisne videoprodukcije, ki je realizirala več umetniških, glasbenih in dokumentarnih videoprojektov. Med letoma 1982 in 1988 je bil predsednik Glasbene sekcije ŠKD Forum, vodja njenih klubov in koncertnih programov. V obdobju 1983–1989 je bil član skupine Borghesia, v kateri je bil odgovoren za režijo performansov in videospotov ter za vizualije v performansih in na koncertih. V 90. letih je v različnih videostudiih in na več televizijskih postajah delal kot videomontažer, vodja postprodukcije, avtor TV-podob, režiser in realizator propagandnih filmov, reklam in TV-oddaj. V tem obdobju je kot režiser v avtorskem paru z Zemiro Alajbegović ustvarjal kratke filme, TV-oddaje in dokumentarce. Na prelomu tisočletja se je obrnil k raziskovanju, prakticiranju, beleženju čiste videoumetnosti. Nadaljeval je tam, kjer je v drugi polovici 80. let nehal. Vrnil se je k avtorskemu izdelovanju gledaliških performansov in k avtorskim avdiovizualnim formam. Manifest tega koraka je bila konceptualna serija Novi novi film – celostne upodobitve avtorjeve podobe. Ob tem je še naprej ustvarjal videospote. Od sredine prvega desetletja tega tisočletja je polje svojega čistega videa razširil z vizualizacijami za klubske večere in predvsem za koncertne nastope (VJ Barbato Kanak) ter z ustvarjanjem videoobjektov, intermedijskih instalacij in performerskih predavanj. Stalno je uporabljal svoje stare elemente videa in lasten umetniški arhiv v novih kontekstih, da bi poudaril pomen trka spomina in sočasnega doživljanja videa kot živega dogodka. Zasnoval in vodil je skupinsko manifestacijo Paralelni svetovi, ki je med letoma 2006 in 2012 delovala na presečišču klubske in galerijske vizualne elektronike. Video kot medij je obravnaval prek dela na videoarhivu svoje videoprakse – v formi CD-roma, prostorskih instalacij, spletnega mesta in večmedijskih predavanj –, pa tudi kot mentor in izvajalec delavnic uporabnega videa in videoarhiviranja. (Foto: Miha Fras)



MEDIJSKE OBJAVE



GRADIVA ZA MEDIJE



Kurator: Robert Kuret
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Partner: Baza slovenskih filmov (BSF)
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Zahvale: Barbara Borčić, Miha Colner, Petja Grafenauer, Nikolai Jeffs, Nerina Kocjančič, Bogdan Lešnik, Majda Širca, Melita Zajc