Obrazi analognega / Kvantizacija rdeče

Prikaz filmskega/video opusa Mihe Vipotnika iz let 1974–2018
Projekcije, razstava, predavanja in pogovori
Odprtje: sreda, 29. januar 2020, ob 19. uri (razstava), ob 20. uri (predavanje, projekcija, pogovor)
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana


Program (januar–junij 2020)
29. januar / 11. februar / 3. marec / 7. april / 6. maj / 24. junij 2020
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kuratorja: Barbara Borčić, Peter Cerovšek




Miha Vipotnik: Osem, dvokanalna video instalacija, 1992, zanka 8 minut (Instalacija bo na ogled na otvoritveni večer v kavarni Kinoteke.)

Filmski/video opus Mihe Vipotnika otvarja program avtorjevih zgodnjih eksperimentalnih in performativnih del, razstava Screen Memory v kinotečni dvorani in dvokanalna videoinstalacija Osem v kavarni. Osrednje mesto programa pripada Videogramu 4, ki se umešča v anale slovenske sodobne umetnosti kot začetek eksperimentalnega videa in večmedijske umetnosti.

Projekcijo bo s predavanjem uvedla medijska teoretičarka dr. Melita Zajc in v pogovoru po projekciji z avtorjem razprla specifične razsežnosti njegove filmske in medijske prakse.

Program, ki bo filmski/video opus Mihe Vipotnika prvič celovito postavil na ogled in v razmislek strokovnjakom in širši javnosti, smo pripravili SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. S projekcijami enkrat na mesec vse od januarja do junija nas bo program peljal skozi štiridesetletni opus, ki obsega več kot petdeset avtorskih del, od zgodnjih analognih na celuloidnem in magnetnem traku do poznejših digitalnih v datotekah in na spletnih platformah. S tem bo sklenjen lok od zgodnje eksperimentalne procesualnosti do cinematične naracije.

SCCA-Ljubljana v arhivu Postaja DIVA hrani Vipotnikova dela in jih v zadnjem času še posebno sistematično raziskuje, analizira in predstavlja v mednarodnem prostoru, saj gre za umetnika, ki je odločilno zaznamoval začetke video ustvarjalnosti pri nas in vplival tudi na nadaljnji razvoj filma, videa in medijske umetnosti. Ponosni smo, da bo odslej Vipotnikov opus v arhivu hranila tudi Slovenska kinoteka, v najboljši kvaliteti na nosilcih LTO. Vse to je dober razlog za veselo praznovanje, saj obeta tudi nadaljevanje tovrstnega sodelovanja na področjih prikazovanja, kritiške refleksije in hranjenja pomembne avdiovizualne kulturne dediščine.



Tiskovine


PROGRAM I

29. januar 2020

Moda za vas (napovednik)
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1974, digitalni format (posneto na 16mm), 4:3, barvni, 30”
Videogram 4
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1976/79, digitalni format (posneto na 2” odprti trak in U-matic), 4:3, barvni, 28′

S slojenjem slike (dvojne ekspozicije, tekoče spreminjanje podob, zamrznjena slika, solarizacija) in zvoka so se akterji performansa in predmeti v televizijskem studiu zlili v elektronske senzacije – v neskončne serije preosvetljenih, perforiranih in zlomljenih podob. Na podlagi dogajanja v TV studiu je bil postavljen multimedijski projekt (projekcije in instalacije) v Jakopičevi galeriji, zmontiran enokanalni video pa je bil predvajan kot ‘dekonstrukcija projekcije’ v okviru eksperimentalnega programa na televiziji (TV Ljubljana). Videogram 4 se umešča v anale slovenske sodobne umetnosti kot začetek eksperimentalnega videa in večmedijske umetnosti.

It Brings Luck
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1984, digitalni format (posneto na U-matic), 4:3, barvni, 2′ 30”

Video je razmislek o verižnih pismih; vsebuje pripovedi o človeški usodi in skrivnostne dogodke, ki so se zgodili leta 1955.

Insert iz otroške oddaje “A”
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1985, digitalni format (posneto na U-matic), 4:3, barvni, 1’16”
Prostor 2
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986, digitalni format (posneto na U-matic), 4:3, barvni, 1’52”

Raziskovanje prostora TV ekrana in preizkušanje breztežnosti se kombinira z avtorjevo izjavo/govorečo glavo o odklonilnem odnosu televizije do videa(stov). Prispevek v oddaji Avtovizija iz serije Integrali TV Ljubljana.

 


PROGRAM II

11. februar 2020

Februarski program sestavljajo dela iz let od 1984 do 2017, ki jih v slogu televizijske sheme prekinjajo avtorjevi reklamni spoti. Trije videi / filmi se tako ali drugače lotevajo tematike poezije: od poetične pripovedi slikarja in filozofa Andraža Šalamuna (analogna govoreča glava) do portreta pesnika Jureta Detele (fikcijski dokumentarec) in kinematične uprizoritve Prešernovih pesnitev Gazele (vizualna poezija). Čisto pravi izbor za praznične dni, ko častimo Prešerna in kulturo.

Don’t Panic
Miha Vipotnik, Slovenija (Jugoslavija), 1984, digitalni format (posneto na U-matic), 4:3, barvni, 6′ 34”, ap

Video prikazuje prijateljski pogovor s slikarjem in filozofom Andražom Šalamunom. S spremenjenim zaporedjem dogodkov Vipotnik manipulira besedilo in ustvari kompleksno pripoved brez logike in kontinuitete. Tok impulzov in asociacij spominja na performans in avtomatsko action-writing poezije.

  • reklama Ljubljanske mlekarne: kornet Zlatorog
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na Super 16mm), 4:3, barvni, 36”
  • reklama Krka: Vitaskin
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na Super 16mm), 4:3, barvni, 20”
  • reklama Peko (1)
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na Super 16mm), 4:3, barvni, 30”

Sočasja
Miha Vipotnik, Slovenija, 2017, digitalni format, 16:9, barvni, 52′

Zgodba o pesniku – protagonistu filma, ki ob izidu svoje nove zbirke pesmi prejme sporočilo o najdbi davno izgubljenih video posnetkov pokojnega pisatelja, pesnika in esejista Jureta Detele. Vipotnikovi posnetki, ki so bili po naključju dejansko najdeni, so hkrati tudi redka introspekcija v samo bistvo Detelovega umetniškega ustvarjanja. Pesnik – protagonist filma zdaj, med poslušanjem pesnika Detele s trakov, zamišljeno premleva svojo življenjsko pot.

  • reklama Zelene doline: Jogurt
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na DigiBeta), 4:3, barvni, 26”
  • reklama Mura: LeOna
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na Super 16mm), 4:3, barvni, 30”
  • reklama Peko (2)
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1996–2002, digitalni format (posneto na Super 16mm), 4:3, barvni, 30”

France Prešeren: Gazele
Miha Vipotnik, Slovenija, 2000, digitalni format (posneto na Hi8), 4:3, barvni, 25′

Serija sedmih video del s posnetki narave in ljudi s pozicije nevpletenega opazovalca in iz premičnega očišča. Gibljiva poetika narave je zvočno obdana s sedmimi orkestralnimi pesnitvami Lucije Marije Škerjanca in z deklamacijo sedmih Gazel pesnika Franceta Prešerna.

 



PROGRAM III
3. marec 2020

Marčevski program sestavljajo dela iz let od 1988 do 2015. Štirje videi/filmi se tako ali drugače lotevajo tematike osebnega in družbenega nadzora, atmosfere politične nestabilnosti in vojaških intervencij. V ta okvir pa sodi tudi avtorjeva reklama, ki poveže banko in zapor, za katero je leta 1997 prejel nagrado Srebrna palica na Mednarodnem oglaševalskem festivalu Zlati boben.

Path of Crasy Wisdom
Miha Vipotnik, ZDA, 1988/96, digitalni format (posneto na Super VHS, Beta SP), 4:3, barvni, 9’58’’, svp

Kratka dramatična zgodba v formi intervjuja glasbenika Jima Rohinga s kiparjem Ericom Orrom o njegovem življenju in delu. Izpraševalec Orra bombardira z vprašanji in domala simulira policijsko preiskavo. Umetnik zagovarja svoja stališča in koncepte. Druga raven zgodbe poteka v zvezi s spekulativnim izginotjem Johnnyja. Hkrati se na ekranu izpisujejo citati in fotografije iz Orrove knjige Zero Mass – The Art of Eric Orr, ki gledalca postavijo pred kompleksno dinamiko slike in govorjene in pisane besede.

  • reklama Banka Celje: Zapornik
    Miha Vipotnik, Slovenija, 1997, digitalni format (posneto na Super 16 mm), 4:3, barvni, 45”

Smeh
Miha Vipotnik, Slovenija, 2015, digitalni format, 9:16, barvni, 3’16”

Video je razdeljen v dve vertikalni ravnini. Zgoraj prikazuje internetne posnetke vojaških prizorišč in intervencij ZDA v Iraku in širšem Bližnjem vzhodu. S ptičje perspektive so vidne naftne lise, polja črnine kot očesna zrkla, menjajoča se prazna in z ognjem zaznamovana mesta. Čez te prizore je Vipotnik postavil podobo smeška, ki se kot nekakšen leit motiv pojavlja čez celoten video. Spodaj so satelitski posnetki Las Vegasa, mesta igralništva in zabave, izmuzljive sreče in kratkotrajnega zadovoljstva, ki je hkrati prispodoba bogatenja, kjer se predvsem ob zmagoslavju priigranega denarja lahko razlega smeh.

 


Lumino Auro
Miha Vipotnik, Slovenija, 2015, digitalni format, 9:16, barvni, 3’16”

Video je razdeljen v dve vertikalni ravnini. Zgoraj prikazuje internetne posnetke vojaških prizorišč in intervencij ZDA v Iraku in širšem Bližnjem vzhodu. S ptičje perspektive so vidne naftne lise, polja črnine kot očesna zrkla, menjajoča se prazna in z ognjem zaznamovana mesta. Čez te prizore je Vipotnik postavil podobo smeška, ki se kot nekakšen leit motiv pojavlja čez celoten video. Spodaj so satelitski posnetki Las Vegasa, mesta igralništva in zabave, izmuzljive sreče in kratkotrajnega zadovoljstva, ki je hkrati prispodoba bogatenja, kjer se predvsem ob zmagoslavju priigranega denarja lahko razlega smeh.

 


Stratifikacija lune
Miha Vipotnik, Libanon, 2015, digitalni format, 16:9, barvni, 53’28”, svp

Dokumentarni film o razstavi Vertikalni trki, ki jo je s študenti v Bejrutu izpeljal Miha Vipotnik. Film beleži realno dogajanje, hkrati pa s postopkom filma v filmu to realnost preči z avtorskimi prijemi in je tudi konstitutivni del razstave. Drži se opazovalnega modusa, ki se postopoma prelamlja v refleksijo. Govori tudi o situaciji zunaj zidov in o politični klimi, ki spremlja postavljanje progresivne umetniške razstave. V pripovedih in pogovorih se skrivajo tri zgodbe iz minulih državljanskih vojn – dveh v Libanonu in ene v bivši Jugoslaviji, vojne za Slovenijo.



Miha Vipotnik (1954) je slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, ki je s svojimi deli pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Je pionir eksperimentalne video umetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. Njegov opus, ki ima že več kot štirideset let, obsega prek petdeset avtorskih filmov in videov, televizijskih oddaj, interdisciplinarnih projektov, instalacij in ambientov.

Je eden tistih umetnikov, ki so gibljive slike prepoznali kot svoje temeljno izrazno sredstvo že zelo zgodaj in so v njem aktivni še danes, pa naj gre za filme ali enokanalna video dela, ki jih pogosto vključuje tudi v kompleksne večmedijske projekte.

Z video instalacijo Videogram 4 je leta 1979 končal podiplomski študij slikarstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer se je zavzemal tudi za ustanovitev oddelka za video in medije. Med letoma 1987 in 1991 je bil Fulbrightov štipendist na univerzi California Institute of the Arts v Los Angelesu – program Film and Live Action, kjer je pridobil magistrski naziv (MFA).

Od leta 1975 naprej sodeluje s nacionalno televizijo (RTV Ljubljana > RTV Slovenija), kjer z ekipo inženirjev in tehnikov eksperimentira z elektronskim signalom in manipulacije aplicira v eksperimentalne videe, TV uvodnike in glasbene programe. Leta 1983 je z Marie Claude Vogrič ustanovil in vodil mednarodni video bienale Video CD, ki je k nam pripeljal pomembne mednarodne režiserje in producente ter postavil takratno jugoslovansko video in televizijsko avtorsko ustvarjalnost v mednarodni kontekst. Hkrati so se prav z bienalom vzpostavili bolj neposredni in stalni produkcijski odnosi med televizijskimi profesionalci in video umetniki, zaradi česar je televizija postala bolj odprta za video in kar je spodbudilo jugoslovanske TV postaje, da so odprle vrata svojih dobro opremljenih studiov tudi umetnikom. Na bienalu so bili med letoma 1983 in 1987 v provizoričnih TV studiih, a z najsodobnejšo opremo ustvarjeni tudi številni umetniški videi. Vipotnik si je hkrati vseskozi močno prizadeval za vzpostavitev odprtega video studia pri nas, žal neuspešno.

V osemdesetih letih je pripravil več programov jugoslovanskega videa in jih prikazoval v mednarodnem prostoru. Med letoma 1989 in 1994 je v Los Angelesu deloval s svojo video produkcijo XYZX ter sodeloval s televizijskimi hišami in filmskimi studii po vsem svetu. Leta 1994 je prevzel sanacijo znamenitega LBMA Video Annex, Long Beach, kjer je poleg rekonstrukcije video centra sproduciral številne instalacije in videe mednarodnih umetnikov in v sodelovanju z Elayne Zalis pripravil strategijo digitalizacije njihovih obsežnih video arhivov za dostopnost prek spleta. Od leta 2000 dalje vodi kreativne medijske in video delavnice v Mongoliji, Kirgiziji, Libanonu in Ljubljani. (Foto: Bojan Brecelj)



Fotogalerija

Odprtje razstave in Program I, 29. januar 2020
Foto: Asiana Jurca Avci / Arhiv Slovenske kinoteke, Qëndresë Deda



Medijski odzivi



Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Program podpira: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo