Projekcija in pogovor
Četrtek, 4. 6. 2026, 21.00
Notranje dvorišče Galerije Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Program predstavlja eklektičen nabor novih del v arhivu Postaja DIVA. Sedem vsebinsko, slogovno in tehnično raznolikih avtorskih pristopov umetnic in umetnikov različnih generacij se spopada z nelagodjem, raziskuje neznano, eksperimentira z medijem in premišlja o temeljnih bivanjskih vprašanjih.
Keiko Miyazaki se v videu Quadragenerian (2024) osredotoča na življenjsko obdobje, ko se pojavijo prvi znaki staranja, materine spomine in pričakovane vloge ženske, ki se prenašajo iz roda v rod. Huiqin Wang v dvodelnem videoperformansu z Markom Mandićem A Man and a Woman – Chessmate (2012) reinterpretira ikonično fotografijo partije šaha Marcela Duchampa in Eve Babitz. Z zamenjavo vlog pokaže na razmerja moči v odnosih med spoloma.
Videogram 4 – Premena (1976/1979-2026) je zgoščena verzija večletnega projekta, ki ga je Miha Vipotnik konec sedemdesetih razvijal v studiih RTV Ljubljana. Strukturirana izkustvena performativna situacija in kompleksno eksperimentiranje z video medijem v živo, ki še danes preseneča, predstavlja začetek video in večmedijske umetnosti pri nas. Štiri desetletja pozneje Nika Tomažič nadaljuje z eksperimentiranjem, plastenjem in razgradnjo digitalne podobe v videu O čustvih in drugem zakonu termodinamike (2019).
Kratki igrani film Podgane z rožastimi klobuki (2024) Hannah Koselj Marušič nas prestavi v povsem drug čas in prostor. Mlada ženska se spopada z obsesivno-kompulzivno motnjo ob preizkušanju psihoaktivnih substanc, hedonizmu in branju poezije na družbenih omrežjih. Uršula Berlot v videu Kako možgani ustvarjajo um? (2025) radiološke posnetke lastnih možganov pretopi v abstraktne podobe, s katerimi premišlja o odnosu med umom, čustvi in fiziološko osnovo mentalnih stanj. Program se izteče v vizualno poezijo x1 – Eschaton (2022) Juša Premrova, ki se v postkovidnem času sooča z minevanjem in poziva k vztrajanju in ljubezni.
PROGRAM
Več zaporednih dražljajev. Nova dela v arhivu Postaja DIVA
Sodelujejo: Uršula Berlot, Hannah Koselj Marušič, Keiko Miyazaki, Juš Premrov, Nika Tomažič, Miha Vipotnik, Huiqin Wang
Kuratorka: Vesna Bukovec
Trajanje: 50’
2024, 5′ 35″
Quadragenerian odraža moj dialog s staranjem, spominom in tihimi pričakovanji, ki sem jih podedovala od generacije svoje matere. V videu v počasnem posnetku odstranim masko proti gubam, na mojem licu pa ostane črtna koda – ki označuje, kako se merita, cenita in prodajata lepota in starost. Ravelov Boléro tiho in ritmično spremlja najin pogovor o mladosti, poroki in času. To skladbo sem izbrala zaradi njene ponavljajoče se strukture in zgodbe, ki stoji za njo – Ravel jo je komponiral, ko se je njegovo duševno zdravje slabšalo. Zame ta glasba odraža cikel podedovanih vrednot in nemožnost, da bi se jim popolnoma izognili. Delo je intimno in kritično, majhen upor proti scenarijem, napisanim za ženske moje generacije.
2012, 11′ 40″
Videoperformans v dveh delih je bil narejen za avtoričino samostojno razstavo Nemogoče je mogoče/May or May Not v Galeriji Equrna leta 2012. Razstava je izhajala iz reinterpretacije dveh ikoničnih podob iz zgodovine umetnosti z golimi ženskami ob oblečenih moških – Manetove slike Zajtrk na travi in fotografije partije šaha Marcela Duchampa in Eve Babitz. V seriji fotografij in videu se je vzpostavil kritično-humoren odnos do slikarske tradicije in zamenjave vlog. Razstava je temeljila na idejnih sklopih: ideologija-ikonografija, moški-ženska, vzhod-zahod, smeti-svet.
(1976/1979-2026), 6′ 12″
Kratkometražni video prikazuje kompleksnost večmedijskega projekta Videogram 4 (1976/79), ki ga sestavljajo performans v televizijskem studiu, eksperimentalni video za predvajanje na televiziji in instalacija v galeriji. Akterje dogajanja in objekte v televizijskem studiu je avtor združil v elektronske senzacije – neskončni niz naplastenih, preosvetljenih, preluknjanih in prelomljenih podob. Videogram 4 – Premena je nastal za program video del z naslovom Videogram vojne napovedi. Video umetnost v Sloveniji 1970–1990 (kuratorka Barbara Borčić, SCCA-Ljubljana), ki je bil prikazan v okviru mednarodnega raziskovalnega in arhivarskega projekta Rewind Yugoslavia 1969–1990 (Summerhall, Edinburg, 2026). V njem je avtor zmontiral posnetke, ki prikazujejo Videogram 4 v vsej njegovi kompleksnosti.
2019, 4′ 56”
Čustva manipulirajo s časom. Po drugem zakonu termodinamike čas ni nič drugega kot le naše doživljanje entropije – postopnega razpada. Je človeku edinstveno izkustvo, iluzija, katere trajanje in relativnost določajo naše emocije.
2024, 9′ 42”
Kratki igrani film. Lana se spopada z obsesivno-kompulzivno motnjo in ob študiju medicine vodi TikTok račun, kjer deli poezijo o svojih hedonističnih pobegih za lajšanje vsiljivih misli.
2025, 5′ 1”
Video, ki temelji na radioloških posnetkih možganov avtorice (MRI, traktografija, 2012) digitalno preoblikuje znanstvene podatke v dinamične abstraktne oblike in vzorce, ki odražajo nematerialna miselna in afektivna stanja. S prepletanjem vizualnih in verbalnih elementov delo spodbuja k razmisleku o odnosu med umom, čustvi in možgansko fiziološko osnovo teh mentalnih stanj.
2022, 6′ 46”
»Veter se je obrnil. Konec je vse bližje.« Pesem o minevanju, vztrajanju in ljubezni.
(Opozorilo: Ta film lahko pri osebah s fotosenzitivno epilepsijo sproži epileptične napade. Priporočamo previdnost.)
VideoDvorišče je program kuriranih projekcij in pogovorov o umetnosti, videu in filmu. V spomladansko-poletnem obdobju stopamo iz temne kinodvorane in hladnega galerijskega prostora ven, na prosto. V sodelovanju z Galerijo Škuc pripravljamo dogodke na njihovem notranjem dvorišču.
Postaja DIVA je spletni in fizični arhiv, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja, arhiviranja in predstavljanja umetniškega filma, videa in novomedijske umetnosti.
V primeru dežja bo projekcija v galeriji.
Pogovor s prisotnimi avtoricami_ji bo potekal v slovenskem jeziku.
Prost vstop.
Organizacija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA, Galerija Škuc
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
