Postaja DIVA in Slovenska kinoteka: Svetovni dan AV dediščine
Projekcija eksperimentalnih filmov iz amsterdamskega Filmskega muzeja Eye
Torek, 27. 10. 2026, 18.00 in 20.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Vstopnice po kinotečnem ceniku
UNESCO je leta 2005 razglasil 27. oktober za Svetovni dan avdiovizualne dediščine, ki opozarja na pomembnost ohranjanja arhivskih zvočnih in avdiovizualnih posnetkov, kot so filmi, zvočni in video posnetki ter radijski in televizijski programi. Med to dediščino sodi tudi bogata umetniška produkcija, ki jo v Sloveniji hrani Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana) in sorodni arhivi po drugih državah.
Vsako leto ta dan obeležujemo z dogodkom v okviru programa Prakse arhiviranja in v goste povabimo mednarodne arhive, kuratorke_je in umetnice_ke. Gostovanja že tradicionalno pripravljamo v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Tokrat smo na obisk povabili Filmski muzej Eye iz Amsterdama. Ob svetovnem dnevu AV dediščine je filmska kuratorka, specialistka za eksperimentalni film, restavriranje in konzerviranje ter plesni film pri Filmskem muzeju Eye Simona Monizza pripravila dva programa nizozemskih eksperimentalnih filmov, ki ju bo uvedla pred projekcijo. Prvi program nemih filmov Zapuščina Filmlige predstavlja avantgardno skupino, ustanovljeno v dvajsetih letih prejšenjega stoletja, ki je film pozvdignila v umetniško obliko. Program bo v živo na klavirju spremljal Andrej Goričar. Drugi program predstavlja filme avtorice Barbare Meter, mojstrice neodvisnega, razširjenega filma in dela z najdenimi posnetki.
Filmski muzej Eye je bil ustanovljen leta 1946 in kot edini nacionalni muzej filmske dediščine in filmske kulture na Nizozemskem skrbi za kinematografsko dediščino države z mednarodno priznano zbirko več kot 60.000 filmov. Zbirka predstavlja izjemen pregled filmske zgodovine, od najzgodnejših gibljivih slik, do klasikov, uspešnic in kultnih filmov. Nenehno rastoča zbirka vključuje tudi več sto tisoč fotografij, plakatov, notnih zapisov, (pred)kinematografskih naprav, arhivov filmskih ustvarjalcev ter obsežno knjižnico. Zaposluje 185 sodelavk_, zaradi znanja in strokovnosti na področju restavriranja filmov, raziskovanja in izobraževanja je Eye mednarodno priznana institucija, ki pozorno spremlja tudi najnovejše dogajanje v svetu filma z organizacijo novih pridobitev, programov in diskusij. Eye od leta 2000 domuje v amsterdamskem pristanišču IJ v ikonični zgradbi, ki jo je zasnoval avstrijski arhitekturni biro Delugan-Meissl.
Torek, 27. 10. 2026, 18.00
PROGRAM 1
Zapuščina Filmlige
Kuratorka: Simona Monizza
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (klavir)
Filmliga je bila ustanovljena leta 1927 po objavi manifesta vodij kolektiva Menna ter Braaka, L. J. Jordaana in Henrija Scholteja. Svoj cilj spodbujanja filma kot umetnosti s posvečanjem posebne pozornosti montaži, ritmu in kompoziciji filmov so dosegali s celo vrsto del, od sovjetsko navdihnjenih dokumentarcev Jorisa Ivensa do z abstraktno estetiko zaznamovanih znanstvenih filmov J. C. Mola, kot je Uit het rijk der kristallen (1930–1935). Ključno vlogo Filmlige lahko vidimo v ustvarjanju plodnih tal za vitalne prihodnje generacije, ki so žanr dokumentarca z lastnim umetniškim podpisom dvignile na višjo raven. V prvem delu programa, osredotočenem na začetna dela, se bomo seznanili s klasikami, ki presegajo poslanstvo Filmlige, da se ukvarja z estetskim diskurzom in ga razvije. Drugi del programa se osredotoča na mlado generacijo filmskih ustvarjalcev, zbranih okoli Studia Jorisa Ivensa. V teh delih je očiten vpliv mednarodne avantgarde, sama pa zaznamujejo prehod k prvim zvočnim poskusom v nizozemskem filmu. – Marius Hrdy
Nizozemska, 1929, 35 mm (18fps), 1.33 barvni, 11′, nemi
Nemško-madžarski fotograf, snemalec in režiser Andor van Barsy ponuja slikovit primer mestne simfonije, ki se začne z lutkovno predstavo in nadaljuje z opazovanjem utripa mestnega bivanja.
Nizozemska, 1927, 35 mm (18fps), 1.33 barvni, 9′, nemi
Eden Molovih najuspešnejših in najbolj fascinantnih znanstvenih filmov; z njim se je ukvarjal več let in ustvaril različne verzije. Kristalizacijski procesi raznih kemikalij, vidni le skozi mikroskop, so prikazani z občasno uporabo snemanja v časovnih presledkih. Jan Cornelis Mol je bil specializiran za to tehniko snemanja: na petnajst minut ali več je snemal brsteče rastline ali rože, tako da se je zdelo, da rože zacvetijo v nekaj sekundah. Eksperimentiral je tudi z zvočnimi in barvnimi sistemi in bil eden prvih, ki je vpeljal optični zvok v 16-mm amaterski filmski format.
Francija, 1928, 35 mm, 1.33, čb, 5′, nemi
Film je zasnovan kot »vizualni vtis … ob poslušanju Preludijev št. 5 in 6 Frédérica Chopina«. Igra svetlobe na vrteči se gramofonski plošči napovedujeta prevladujoči krožni motiv filma.
Nizozemska, 1933, 35 mm (18fps), 1.33, barvni, 5′, nemi
»Ta film želi biti le harmonija; ni upodobitev določene teme.« V filmu so prikazane abstraktne in figuralne risbe, ki se premikajo in izmenjujejo. Čez platno se premikajo krogle, krogi, črte, a tudi risbe žensk, moških in stanovanj.
Nizozemska, 1934, DCP (posneto na 35 mm), 1.37, čb, 6’32”, nemi, brez dialoga
Eksperimentalni film v obliki sonate z deli allegro, adagio in presto. V prvem delu so poleg animiranih domin prikazani glasbeni inštrumenti: klaviatura in tipke klarineta. Vsebuje tudi podobe bobna glasbene skrinjice in gramofona. V drugem delu gre v glavnem za igro svetlobe in teme. Svetloba sonca, gorečih sveč in cigaret se izmenjuje s podobami roke, dreves in kozarca vina.
Nizozemska, 1935, 35 mm (24fps), 1.37, čb, 11′, brez dialoga
Poetični film o Giethoornu z ritmičnimi podobami vsakdanjega življenja te vasi v Overijsselu.
Nizozemska, 1937, 35 mm (24fps), 1.37, čb, 14′, brez dialoga
Impresije različnih dejavnosti na in okoli mostu Maas v Rotterdamu.
Torek, 27. 10. 2026, 20.00
PROGRAM 2
Barbara Meter
Kuratorka: Simona Monizza
Nizozemska, 2004, 35 mm (posneto na 8 mm), 1.37, barvni, 12′, brez dialoga
Film, posnet na S8-mm filmski trak, potem pa predelan in z optično kopirko povečan na 16 mm ter nato še na 35 mm, se s podobami kolovrata in vinilnih plošč, ki v spomin prikličejo labirinte grške mitologije, poklanja kakovostnemu filmu kot tkalski obrti in neutrudnemu delu iz veselja.
Nizozemska, 2000, 16 mm, 1.37, čb, 22′, brez dialoga
Avtorica ustvarja s fotografijami weimarske Nemčije, podedovanimi od staršev, ki so leta 1934 zbežali iz države.
Nizozemska, 2000, 16 mm (posneto na S8 mm), 1.37, barvni, 3′, nemi
V tem nemem, kontemplativnem, refleksivnem delu, ki poteka v eni sami sobi, avtorica obravnava svoje posnetke, kot da bi bili najdeni, pri čemer jih na novo snema in manipulira. Ustvari vtis, kakor bi jih od nekoga dobila, in skuša ugotoviti, kaj so in kaj je za njimi.
Nizozemska, 1970, 16 mm, 1.37, barvni, 3′, brez dialoga
Film, posnet s tehniko kader/protikader, ustvari pogovor brez besed med žensko, Barbaro Meter, in moškim, ustvarjalcem eksperimentalnih filmov Josom Schoffelnom. Tako predlaga dialog, ki ga ogluši sozvočje iz Mahlerjeve simfonije.
Nizozemska, 2005, 16 mm (posneto na 8 mm), 1.37, barvni, 6′, brez dialoga
Beseda »stretto« je italijanski glasbeni termin za končni del fuge, ki ga zaznamujejo prepletajoče se melodije. Avtorica filma uporablja disociativne podobe in nepovezane melodije, s čimer gradi na polifoničnih vzorcih zgodovine in identitete. Soundtrack je Glasba za preparirani klavir 2 Johna Cagea, tolkalsko delo, zasnovano kot plesna spremljava.
Nizozemska, 1972, 16 mm, 1.37, barvni, 6′, brez dialoga
Avtorica z izmenjavanjem enega, dveh in štirih ekranov v hitrem zaporedju predstavi bližnje posnetke umetnikov Sally Potter, Mattijna Seipa, Pim van Isveldt in Mika Dunforda, posnete iz različnih kotov. Na koncu se prek kopičenja plasti v glavah gledalcev lahko izriše širok, kompleksen portret.
Nizozemska/VB, 2008, 16 mm, 1.37, barvni, 13′, brez dialoga
Z zvočnimi učinki mimoidočih vlakov, tekoče vode in vetra ter z izjemno manipulacijo podob s pomočjo optične kopirke se avtorica pokloni krhkosti celuloida in naše lastne ranljive materialnosti. Emulzijo obdeluje, kot bi se dotikala kože, z enako pozornostjo, dovoljenji in bojaznimi ter akcijami in reakcijami.
Simona Monizza je kuratorka zbirk v Filmskem muzeju Eye, specializirana za zbirko nizozemskega eksperimentalnega in avantgardnega filma, kratkih filmov ter analognega kina. Leta 1998 je diplomirala na Selznick School of Film Preservation v muzeju George Eastman v New Yorku. Deluje kot restavratorka filmov in kuratorka zbirk. Odgovorna je za pridobivanje, ohranjanje in promocijo zbirk Filmskega muzeja Eye s poudarkom na ženskem filmu. Kurirala in predstavila je več filmskih programov na Nizozemskem in v tujini. Njen zadnji kuratorski projekt je skupinska razstava Naturocene v galeriji Project Space On the Inside v Amsterdamu, v kateri raziskuje povezavo ekologije in umetnosti. (Foto: osebni arhiv)
Produkcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA
Partnerji: Slovenska kinoteka, Filmski muzej Eye
Podpora: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
