Prikaz filmskega/video opusa iz let 1998–2025
Projekcija in pogovor
Torek, 21. 4. 2026, 18.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Spletna projekcija spremljevalnega programa na Bazi slovenskih filmov (21.–28. 4. 2026)
Pričujoči sklop sega v same začetke ustvarjanja Anje Medved in Nadje Velušček, gre namreč za njuni prvi dve deli. Sprva sta želeli posneti film o meji, Filibert Benedetič, direktor Slovenskega programa RAI v Trstu, pa jima je – skupaj z naslovom – najprej predlagal film o Goriških brdih. Ob snemanju sta srečali ljudi, ki so se spominjali soške fronte, in tako je nastal njun prvi dokumentarni srednjemetražec, Niso letele ptice. Anja Medved poudarja, kako v filmu niso niti enkrat omenjene klasične postavke zgodovine soške fronte (polki, divizije, bitke …), ampak da gre za drobce spominov tistih, ki so prvo svetovno vojno doživeli kot otroci in ki jih ne bomo našli v zgodovinskih učbenikih. Že v začetku njunega dela sta torej ubrali pristop k zgodovini, ki gleda od spodaj navzgor; metoda, ki jo je s svojo Ljudsko zgodovino Združenih držav Amerike leta 1980 populariziral ameriški zgodovinar Howard Zinn in ki se zgosti v misli Anje Medved iz filma Ne pozabi me: »Vsakdanje življenje se med vojno ne ustavi.« Obenem so bile Niso letele ptice že začetek vzporednega ustvarjanja arhiva.
Cvetoča Brda kot prvi film avtorskega tandema zaznamuje nekaj posebnosti, kjer lahko izpostavimo začetno pravljično naracijo Nadje Velušček, ki je v takšni obliki v kasnejših filmih ne zasledimo več. S tem portret Brd, ki se – podobno kot drugi filmi – razteza od vojne preteklosti do sodobnih gospodarskih dejavnosti in občudovanja pokrajine, na subtilen način pridobi magične lastnosti. Tudi v filmu Niso letele ptice lahko opazimo določene pripovedne postopke, ki sta jih avtorici v kasnejših delih opustili: bistven delež predstavljajo dnevniški zapisi, osebne zabeležke in pa časopisne objave, ki jih prebira glas v offu. Predvsem časopisni članki služijo kot zunanji oziroma javni orientir po ključnih zgodovinskih dogodkih – recimo začetek vojne – ki posamezne pripovedne glasove postavi v okvir. V naslednjih filmih tovrstno sredstvo pripovedne avtoritete opustita, razbiranje specifičnega zgodovinskega konteksta ali trenutka pa avtorici prepustita montaži pripovednih glasov in gledalčevemu nadaljnjemu raziskovanju.
Robert Kuret
Po projekciji sledi pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušček.
Režija, scenarij: Nadja Velušček, Anja Medved, produkcija: Deželni sedež RAI za Furlanijo – Julijsko krajino – Slovenski program, Kinoatelje (ITA), Italija, 1998, video miniDV, barvni, 30′
En dan v Goriških Brdih, kjer sonce vzide v eni in zaide v drugi državi. Prizori iz življenja na obeh straneh meje, ki izginjajo in ljudje te z zgodovino prežete zemlje, ki so se znašli na prehodu v novo tisočletje.
Režija, scenarij: Anja Medved, Nadja Velušček, produkcija: Kinoatelje (ITA), Deželni sedež RAI za Furlanijo – Julijsko krajino – Slovenski program, Italija, 1999, video miniDV, barvni, 42′
Spomini na otroštvo zadnjih prič prve svetovne vojne. Ta je v krajih ob Soči povzročila eno najhujših opustošenj. Nebo, ki je do tedaj pripadalo pticam in bogovom, je naselil človek. To niso ptice, je otrokom vpila mama Juštine, ko so letala prvič preletela Brda. Morali so v begunstvo. Ko so se vrnili, so začeli iz niča. Narava je s časom ta svet obnovila, za vedno pa je izginil občutek za sveto.
Območje prehoda V: mir / vojna
21. – 28. april
» Ogled na Bazi slovenskih filmov
V tokratnem spremljevalnem programu pregleda filmskega opusa Anje Medved in Nadje Velušček si bomo ogledali si bomo lahko ogledali filme različnih vidikih ustvarjanja in ustvarjalcev: Sol in pesek (2003), portret tržaškega pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Marka Kravosa, ki ob svojem rojstnodnevnem jubileju in izidu pesniške zbirke izpričuje zanj značilen vitalizem. Iz zemlje v sliko (2006) je dokumentarna reportaža o likovni koloniji v Medani, ki poudarja tako samo ustvarjalnost, kot tudi skupnost, ki se ob tem splete (in zdi se, da so skupnosti, ki nastajajo ob umetniškem ali kakšnem drugačnem ustvarjanju, tudi ena od ključnih podtem v tako v ustvarjanju Anje Medved in Nadje Velušček kot v samostojnih projektih Anje Medved). Z zadnjim filmom, Renatov načrt (2014), ustvarjalna gesta presega področje umetnosti, saj nam pokaže portret Renata Borghija, ki z lastnimi rokami gradi malo hidroelektrarno.
Anja Medved, Nadja Velušček, Italija, 2003, 18′
Ob rojstnem dnevu tržaškega pesnika Marka Kravosa in izidu njegove pesniške zbirke Ljubezenske.
Anja Medved, Slovenija, 2006, 23′
Dokumentarna reportaža o likovni koloniji MMMArt v Brdih.
Anja Medved, Italija, 2014, 17′
Renato »Collovet« Borghi že petnajst let uresničuje sanje: kroti hudournik, gradi tovorne žičnice in malo hidroelektrarno, vse to z lastnimi rokami. Je mož, ki prestavlja gore in pri tem ustvarja delo epične poezije.
Kratki dokumentarni film je nastal v okviru instalacije v javnem prostoru »Večno gradbišče« čezmejnega celoletnega projekta Razdalje 2013/14 v organizaciji UNIKUM Celovec.
Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda
Prikaz filmskega/video opusa iz let 1998–2025
Projekcije in pogovori
17. december / 21. januar / 18. februar / 24. marec / 21. april / 8. maj / 10. junij
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kurirala: Vesna Bukovec, Robert Kuret
Anja Medved (1969) in Nadja Velušček (1948) sta hči in mati, ki kot avtorski tandem delujeta že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. V skupnem delu se usmerjata v raziskovanje slovensko-italijanskega obmejnega prostora. Pri tem avtorici subtilno izrisujeta območje osebnega in javnega: izhajata iz intimnih pripovedi in živih pričevanj posameznikov, iz njihovih osebnih arhivov, ki jih priključujeta zgodovini velikih zgodb in s tem pozorno razpirata večglasnost zgodovinske Resnice. Ker gre večinoma za srednjemetražne dokumentarne filme, smo za pregled njunega ustvarjalnega opusa oblikovali nekakšne filmske dvojice. In ker so filmi zaradi svoje fragmentarno-esejistične narave tako odprti in tematsko večglasni, praktično vsaka kombinacija aktivira določene povezave. Zato smo program želeli oblikovati na način, da bi tudi sopostavljena filma vsakič znova artikulirala mejo in mejno. Sedem programskih sklopov z naslovi Gorica / Nova Gorica, spomin / dokument, okolje / ozemlje, vodostaj / vodotok, mir / vojna, nasilje / sočutje, odhodi / prihodi bo od decembra do junija na sporedu Slovenske kinoteke in v majskem terminu na Vodnikovi domačiji. Del programa bo v času retrospektive dostopen tudi na Bazi slovenskih filmov.
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Partner: Baza slovenskih filmov (BSF), Zavod Kinoatelje (SLO), Kinoatelje (ITA), Zavod KINOkašča / CINEMattic, Zavod Divja misel (Vodnikova domačija), GO! 2025 Nova Gorica Gorizia
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Zahvale: RTV Slovenija, Slovenski program RAI, Andrej Šprah, Vlado Škafar, Tina Popovič
