Globoko nas je pretresla in razžalostila vest o nenadni smrti našega dragega prijatelja umetnika Marka A. Kovačiča.
Marko je tesno povezan s projekti SCCA–Ljubljana, ki jih je s svojo ustvarjalnostjo tudi pomembno sooblikoval. Sodeloval je z raznimi zasedbami zavoda, od prve do današnje. Bil je del vseh pomembnejših razstav in raziskovalnih projektov v devetdesetih letih (Urbanaria, Medij v mediju, Videodokument) ter številnih kuriranih programov Postaje DIVA. Hvaležni smo, da v arhivu hranimo kar 42 del, ki so njegova ali pa so tesno povezana z njegovo umetniško prakso. Ta opus na izjemen način odraža njegovo edinstveno, neponovljivo in globoko navdihujočo umetniško širino, skozi katero subtilno drhti človeška toplina, ki je bila očitna vsem, ki so ga imeli priložnost spoznati.
Njegovo ustvarjalno pot smo v sodelovanju s Slovensko kinoteko proslavili leta 2023, ko smo skozi več srečanj pod skupnim naslovom Izgubljeni horizont pripravili prikaz njegovega filmskega in video opusa iz let 1983–2021.
Mare, hvala ti za tvojo domišljijo. Pogrešali te bomo.
Njegovim bližnjim izrekamo iskreno sožalje.
Marko A. Kovačič (1956–2025) je bil večmedijski in interdisciplinarni umetnik: njegov opus zajema avtorske filme in videodela, performanse, instalacije in ambiente. Svoja dela je snoval po načelih konstruktivizma, poparta in montaže ekstaze ter bil vpet v vse faze nastanka. Kot soustanovitelj in član Gledališča Ane Monro je koreografijo uličnega gledališča prenašal tudi v svoja AV dela, v katerih ključno vlogo igrata telo in ritual. Ustvaril je plejado likov, ki jih je večinoma odigral kar sam, in jih postavil v vnaprej izdelano scenografijo: v svet asemblažev, kolažev in brikolažev, ki so nastajali v okolju videa in njegovih tehničnih zmožnosti.
V osemdesetih je kot protagonist ljubljanske alternativne scene uprizoril antologijski novovalovski performans Casus Belli. Njegov video No More Heroes Any More, parabola o politiki in vojni, uprizorjeni kot partiji šaha, je vključen v berlinski medijski arhiv Transitland. Ko je v izpraznjenih TV-ohišjih, ki jih je napolnil s svojimi mizanscenami, uprizarjal lastno televizijo, so ga razglasili za »našo najbogatejšo televizijsko hišo«. S Subavkcijo (zniževanjem cene z uničevanjem umetnine) je tematiziral položaj samostojnega umetnika. S prostorskimi instalacijami je ustvarjal slojevit pogled, ki je spominjal na performativne magične trike. To ga je pripeljalo do odkritja drugačne realnosti, recimo do znanstevnofantastične civilizacije Plastosov, bitij iz organskih in mehanskih delov, ki bodo po vojnah, ekoloških in drugih katastrofah mutirala, preživela in ustanovila mesto Katastropolis. Ustvarjal je futuristične ambiente in videe, kjer dominirajo rekviziti in scene: mehanične figure, kukala, TV-objekti, maketa mesta Katastropolis, Hrupofon itd. Svojo muzejsko zbirko je s polno mero zbirateljske strasti prvič postavil v Galeriji Škuc leta 1994 in jo v času pandemije leta 2020 razvil v »muzej naše in vaše polpretekle zgodovine« v Javki pri Rdeči zvezdi v Trbovljah.
Marko A. Kovačič je v svojih fiktivnih delih stalno premišljeval znanstvena odkritja in družbene spremembe. Še več: fiktivno delo je bilo zanj praktično edini način, da se soočimo z realnostjo, politično, eksistencialno ali osebno …