Seminar ob koncu sveta

Svet umetnosti | Leto 18


Spletna predavanja
Ponedeljek in torek, 6. in 7. december 2021, ob 19.00


Trditve o “koncu zgodovine”, ki se pojavljajo že kar nekaj časa, so v sedanji krizi dobile drugačen, grenak zagon. Nemir in kaos, ki sta v naše življenje vstopila pred skoraj dvema letoma, sta povzročila nered in dezorientacijo v našem doživljanju prostora in časa. Vendar pa prelomi, ki so jih povzročili nedavni dogodki, izvirajo iz razpok, ki so bile tu že davno prej, in na specifičen način odzvanjajo v našem postjugoslovanskem kulturnem prostoru. Po eni strani smo obkroženi s plodovi preteklih fantazij, ki še naprej “preganjajo” postjugoslovanski kontekst, po drugi pa naš vsakdan krojijo global(izira)ni učinki digitalnih tehnologij, ki na lastne načine dislocirajo čas in prostor.

Kot izhodišče programa služi pojem hauntology, ki povzema izkušnjo neurejenega časa (in prostora). Dva tematska sklopa pa sta posvečena načinom, kako se duhovi preteklosti prepletajo s sedanjostjo, ter srhljivi dinamiki tehnologije, ki se uporablja kot sredstvo spremljanja in nadzora. Seminar združuje poglede mlajše generacije raziskovalk_cev in aktivistk_ov, ki se spopadajo z različnimi paradoksi, ki jih na plano pripeljejo prelomi v našem skupnem prostoru-času. Njihova raziskovanja pokrivajo širok nabor pojavov, ki “preganjajo” naš tukaj in zdaj – od nenavadnih presečišč preteklosti in sedanjosti v kulturnih praksah “temnega turizma” in jugoslovanskega temnega vala, strašljivih načinov, kako so digitalne tehnologije preteklosti oblikovale našo sedanjost, do izzivov, ki jih današnji vseprisotni tehnološki solucionizem prinaša v našo medijsko sfero.

Program je razdeljen na dva tematska bloka, ki sta posvečena politikam predstavljanja preteklosti in problemom, ki jih prinašajo tehnologije nadzora. Prvi blok je posvečen politikam reprezentacij socialistične preteklosti in kompleksnim načinom, kako so te prisotne v sedanjosti, drugi blok pa se ukvarja z uporabo tehnologije v družbi nadzora ter njeno preteklostjo in sedanjostjo.

Seminar bo potekal v angleškem jeziku na platformi Zoom. Vabimo vas, da se prijavite na: info@scca-ljubljana.si. Udeležba je brezplačna.


PROGRAM

Ponedeljek, 6. december 2021

19.00–20.00: Petar Odak: Preganjani/strašljivi predmeti upanja in bojazni
20.00–21.00: Vladislav Beronja:Ljubezen je hladnejša od smrti: Antiutopije jugoslovanskega temnega vala

Torek, 7. december 2021

19.00–20.00: Nika Mahnič: Sedimenti v mašineriji za prihodnost
20.00–21.00: Domen Savič: Skozi oko zasledovalca – medijski diskurz družbe nadzora


Petar Odak: Preganjani/strašljivi predmeti upanja in bojazni

Predavanje se ukvarja s vsakdanjimi predmeti, ki so nam kot način za afektivno doživljanje socialistične preteklosti na voljo v potopitvenih muzejih, kjer se srečamo z zgodovino, ki nagovarja naša telesa kot veččutne sisteme, izkustvu pa manjka zgodovinska kontekstualizacija, značilna za bolj tradicionalne muzeje. Predavatelj bo te kuratorske prakse postavil v kontekst tako imenovane nove muzeologije (ki je tudi sama del afektivnega kapitalizma), pa tudi v nedavni materialni obrat v humanistiki, da bi pojasnil afektivno moč, ki jo imajo ti predmeti nad nami. V drugem delu predavanja bo poskušal orisati postsocialistični afektivni kompleks in pokazati, da ti zgodovinsko dekontekstualizirani objekti generirajo določen afektivni spekter, ki preganja postsocialistični čas in prostor ter artikulira ambivalentnost nostalgije (kot spoja upanja in bojazni), kar je morda edini možni način za povezavo nasprotujočih si občutij do nedavne preteklosti in s tem do socializma kot ideje.

Petar Odak je doktorski kandidat študij spola na Srednjeevropski univerzi in Univerzi v Utrechtu. Trenutno dela na projektu, ki raziskuje Afektivne ambivalence socialističnih zapuščin v kontekstu izkustvene ekonomije z osredotočanjem na prakse ponovnih uprizoritev zgodovine v živo, izkušnje virtualne resničnosti in potopitvene muzeje. Pri svojem delu uporablja teorije in koncepte, ki izvirajo iz študij spola (teorija afektov in kvir časovnosti, študije utelešenja in performansa, feministična psihoanaliza), s katerimi analizira širše družbene pojave. Trenutno kot raziskovalec gostuje na Inštitutu za gledališke študije na univerzi Freie Universität Berlin.


Vladislav Beronja: “Ljubezen je hladnejša od smrti”: Antiutopije jugoslovanskega temnega vala

Pozni socializem v Jugoslaviji je bil obdobje globoke politične, ideološke in gospodarske krize, ki se je začela s smrtjo Josipa Broza Tita leta 1980 in je svoj višek dosegla z nasilnim razpadom komunistične federacije leta 1991. Osemdeseta leta 20. stoletja pa so bila hkrati zaznamovana z vzponom jugoslovanskih punkovskih in postpunkovskih mladinskih subkultur, ki so v ospredje postavile odtujenost od pozne industrijske družbe z združevanjem rock and roll glasbe z estetiko negacije in šoka, vezane na historična in neoavantgardna gibanja. Predavatelj se bo z navezavo na jugoslovanski “temni” in “hladni val” iz sredine in poznih osemdesetih let poskušal pokazati, kako je postpunk gibanje uveljavilo radikalno kritiko “reproduktivne prihodnosti” (Edelman, Filipović), vgrajeno v utopične temelje jugoslovanskega socialističnega projekta. Zagovarja tezo, da bi morali na nekatere vrste jugoslovanskega postpunka gledati kot na primer paradigme »queer pred gay«, ki je izzivala heteronormativno matrico jugoslovanske države z vztrajanjem pri antisocialnosti in antiutopičnosti ter usmerjanju nagona smrti v službi načela kvir užitka. Predavanje se sprašuje, ali lahko takšna anti-relacijska estetika in etika prihodnosti ponudi še kaj, razen absolutne negacije. Predstavitvi bo sledila kratka vaja, v kateri si bodo udeleženci in udeleženke s pomočjo postpunkovskega arhiva poskušale predstavljati alternativne načine družbenosti in prihodnosti v »praznini«, ki jo je zaobjel jugoslovanski temni val.

Vladislav Beronja je docent za slavistiko in evrazijske študije na Univerzi v Teksasu v Austinu. Na Univerzi Michigan v Ann Arborju je doktoriral iz slovanskih jezikov in književnosti. Njegovi akademski interesi zajemajo jugoslovansko in postjugoslovansko popularno in literarno kulturo, študije spomina in travme, teorijo afektov in kvir teorijo. Redno objavlja raznovrstne članke, recenzije knjig in prevode, bil je tudi sourednik zbornika Post-jugoslovanska ozvezdja: arhiv, spomin in travma v bosanski, hrvaški in srbski književnosti in kulturi (2016).


Nika Mahnič: Sedimenti v mašineriji za prihodnost

Predavanje bo preiskovalo bolj ali manj digitalne tehnologije preteklosti in načine, na katere njihove usedline še naprej živijo v tehnologijah sedanjosti in v napravah za prihodnost. Primeri, kot je avtomatizacija popisa prebivalstva v ZDA, bodo pokazali trdovratnost podedovanih tehnologij in njihove (ne)demokratične danosti. Preglednice smrtnosti, ki so nastale ob epidemiji v 17. stoletju, so spremenile zastavitev političnih subjektov; kaj se lahko iz zgodovine naučimo o sedanjosti in kako nam obdobje ne tako novega koronavirusa omogoča špekuliranje o grozljivih izidih preteklih prihodnosti? Kako beleženje briše in kakšno nasilje posledično povzroča? Nika bo govoril_a o načinih, na katere so tehnološke odločitve omejevale oziroma omejujejo prihodnje politične zahteve, pravice in pravičnost.

Nika Mahnič je doktorski_a kandidat_ka s področja politologije na Univerzi Queen Mary v Londonu s štipendijo Umetnostno-humanističnega raziskovalnega sveta (LAHP). Osredotoča se na privatna analitična orodja v javni upravi Združenega kraljestva in na njihov vpliv na javne politike. Na King’s College v Londonu sodeluje pri predmetih Državljanske in politične pravice ter Družbena pravičnost in javne politike. Nika je del uredniškega odbora Journal of Future Robot Life in znanstvenega odbora inštituta Danes je nov dan. Piše tudi neakademska besedila in pleše flamenko.


Domen Savič: Skozi oko opazovalca – medijski diskurz družbe nadzora

Ko obravnava vprašanja družbe nadzora, se mora novinar_ka pogosto odločiti, kateri del problematike želi nasloviti. Je bolj zaskrbljen_a zaradi industrije tehnološkega solucionizma, se želi osredotočiti na vlogo končnega uporabnika ali na političen problem regulatorja? Zdi se, da so žvižgaški škandali le vrh ledene gore, ki skriva več nerešenih vprašanj, od neučinkovite regulacije, politične korupcije, premoči tehničnih rešitev in produktov ter veliko več. Novinarji_ke se tako pogosto spopadajo z oblikovanjem poudarkov javne razprave, v kateri pa umanjkajo prej omenjena specifična vprašanja, povezana z družbo nadzora. Vseprisotna industrija tehnološkega solucionizma predstavlja izziv javnega diskurza in osredotočanje na prej omenjene teme, kar medije posledično ovira pri pokrivanju vprašanj družbe nadzora, ki presegajo potrošniški pogled na digitalno ekonomijo. Kako usmeriti razpravo, katere probleme poudariti in katere prezreti ter kako pri poročanju o škandalih izstopiti iz ekonomije medijskega šoka?

Domen Savič je direktor zavoda Državljan D. V vlogi direktorja nevladne organizacije si prizadeva za razvoj dolgoročnih projektov, povezanih z digitalnimi pravicami, komunikacijsko zasebnostjo in digitalno varnostjo, regulacijo medijev in aktivnim državljanstvom.


Seminar ob koncu sveta organizirata Kurziv – Platforma za medije, kulturo in družbo ter SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Human Rights Film Festival iz Zagreba. Seminar je del programa Novinarske šole Kulturpunkt in šole Svet umetnosti, odprt pa je tudi za širšo javnost.

Program podpirata: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in sklad Kultura nova.