Prikaz filmskega/video opusa iz let 1998–2025
Projekcija in pogovor
Sreda, 10. 6. 2026, 20.00
Slovenska kinoteka, Miklošičeva cesta 28, Ljubljana
Spletna projekcija spremljevalnega programa na Bazi slovenskih filmov (10.–17. 6. 2026)
Zadnji programski sklop se z mejo ukvarja v Beneški Sloveniji. Tamkajšnji prebivalci so v stoletjih različnih političnih nadoblasti (Franki, Oglejski patriarh, Beneška republika …) uživali določene davčne olajšave in svoboščine, saj so nudili vojaške usluge in nadzor nad obmejnim ozemljem. Te privilegije so izgubili s prehodom pod Habsburžane (1797), ki zaradi centralizirane vojske niso potrebovali sodelovanja domačinov pri upravljanju dežele, davčne dajatve pa so poslabšale že tako skromne življenjske razmere. Situacija se ni spremenila niti pod Kraljevino Italijo, še poslabšala pa se je pod fašističnim režimom, ki je sledil eni najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so bile življenjske razmere v Beneški Sloveniji ene izmed najbolj neugodnih v celotni Italiji. Posledično je prihajalo do množičnega izseljevanja oziroma boja za preživetje.
Simbol tega izseljevanja je postala tudi pesem »Oj, Božime«, s katero se začne dokumentarec Sešivalnica spomina, ki kaže izoliranost prebivalcev Beneške Slovenije ter zapuščene in prazne vasi. V nasprotju z večino ostalega opusa Anje Medved in Nadje Velušček v filmu ni uporabljeno arhivsko gradivo, ampak izseki iz gledališke predstave kambreškega gledališča Kontrabant Jožice Strgar, ki kaže na ustvarjalno dejavnost tamkajšnjega področja. Zdi se, da je projekt dokumentarca poleg portreta prostora tudi izvedba intervencije vanj in iskanje načinov za njegovo revitalizacijo.
Običaj in prevaro lahko vidimo kot radikalizacijo te tendence. Pokaže nam namreč skupnost festivala Postaja Topolovo, kjer skozi glasbeno podlago festivalskih gostov spremljamo načine, kako se preobrnejo običajna razmerja: na odru se znajdejo gledalci, na polju ustvarjalci, v orkestru vaščani. Zdi se, da celotno Topolovo postane prehodna površina, kjer se stopijo razlike tudi med domovi, dvorišči in festivalskimi prizorišči. Dokumentarec kaže, kako Postaja Topolovo v praksi udejanja nehierarhično vizijo mejnega območja, ki jo s filmskim jezikom skozi svoj celotni opus artikulirata Anja Medved in Nadja Velušček.
Robert Kuret
Po projekciji sledi pogovor z Anjo Medved in Nadjo Velušček.
Režija, scenarij: Anja Medved, Nadja Velušček, produkcija: Zavod Kinoatelje (SLO), Kinotalje (ITA), Slovenija/Italija, 2006, SD video, barvni, 48′
Dokumentarni film o meji v Benečiji. V središču Evrope, na meji med slovanskim, romanskim in germanskim svetom, leži skrit prostor, čudovit in zapostavljen, oblegan in pozabljen. Skozenj teče mejna reka Idrija, ki je nekoč ločila Beneško republiko od Avstro-Ogrske monarhije ter demokratično Italijo od socialistične Jugoslavije. Film šiva z mejo pretrgane spomine na življenje v teh skrivnostnih dolinah, v katerih so isti ljudje stoletja živeli v strahu drug pred drugim.
Režija, scenarij: Anja Medved, produkcija: Postaja Topolove, Kinoatelje (It), Zavod Kinoatelje (Slo), Slovenija/Italija, 2010, miniDV, barvni, 43′
Od leta 1994 do 2022 se je v odmaknjeni strnjeni vasi Topolove tik ob meji s Slovenijo odvijala prireditev literature, glasbe in filma, ki je povezovala ustvarjalce iz različnih koncev sveta. Film je zbirka prizorov in vtisov iz Postaje Topolove leta 2009. Kamera prehaja med odrom in zaodrjem, ustvarjalci in gledalci, vasjo in svetom, da bi ujela vodilo prireditve; preseganja meja vseh oblik.
Območje prehoda VII: odhodi / prihodi
10. – 17. junij
» Ogled na Bazi slovenskih filmov
V zadnjem spremljevalnem programu obsežne retrospektive opusa Anje Medved in Nadje Velušček se selimo v Beneško Slovenijo, natančneje v vas Topolovo, kjer je Anja Medved s Sešitimi spomini nadaljevala svoje spominodajalske akcije, ki so bile večinoma vezane na mejno območje Gorice in Nove Gorice (in tudi na Ljubljano). S preostalima dokumentarnima filmoma pa zajema utrip festivala Postaja Topolovo: v Razdalji med dvema zvokoma prikazuje nehierarhično strukturo festivala, ki se odvija v domovih, na dvoriščih in trgih Topolovega, medtem ko je Postajanja ustvarila skupaj z udeleženci mladinske delavnice pod njenim vodstvom, kjer mladi spregovorijo o prihodnji viziji Topolovega. Tako dogodki kot dokumentarni filmi pomenijo pomembno predstavitev tamkajšnjega dogajanja kot tudi sami predstavljajo doprinos k revitalizaciji omenjenega območja.
Anja Medved, Slovenija, 2016, 43′
Leta 2012 je bila v okviru Postaje Topolove izvedena akcija digitalizacije družinskih fotografij v lasti domačinov in vaščanov iz sosednje vasi Livek, ki se nahaja na drugi strani meje. Ob tej priliki je bil vsak lastnik fotografije povabljen da pred kamero pripoveduje o spominu na izbrani zamrznjeni trenutek. Nekoč sta bili vasi Topolovo in Livek zelo povezani, zato je namen projekta sešiti spomine, ki jih je nasilno pretrgala meja.
Anja Medved, Slovenija, 2010, 37′
Dokumentarni zapis o Postaji Topolove/Stazione di Topolo 2010.
Anja Medved, Slovenija, Italija, 2014, 29′
Dokumentarni zapis o Postaji Topolove 2013, ki je nastal med mladinsko filmsko delavnico pod vodstvom Anje Medved. Avtorji: Mladina iz Topolovega in Anja Medved.
Anja Medved in Nadja Velušček: Območje prehoda
Prikaz filmskega/video opusa iz let 1998–2025
Projekcije in pogovori
17. december / 21. januar / 18. februar / 24. marec / 21. april / 8. maj / 10. junij
Priprava programa: SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka
Kurirala: Vesna Bukovec, Robert Kuret
Anja Medved (1969) in Nadja Velušček (1948) sta hči in mati, ki kot avtorski tandem delujeta že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. V skupnem delu se usmerjata v raziskovanje slovensko-italijanskega obmejnega prostora. Pri tem avtorici subtilno izrisujeta območje osebnega in javnega: izhajata iz intimnih pripovedi in živih pričevanj posameznikov, iz njihovih osebnih arhivov, ki jih priključujeta zgodovini velikih zgodb in s tem pozorno razpirata večglasnost zgodovinske Resnice. Ker gre večinoma za srednjemetražne dokumentarne filme, smo za pregled njunega ustvarjalnega opusa oblikovali nekakšne filmske dvojice. In ker so filmi zaradi svoje fragmentarno-esejistične narave tako odprti in tematsko večglasni, praktično vsaka kombinacija aktivira določene povezave. Zato smo program želeli oblikovati na način, da bi tudi sopostavljena filma vsakič znova artikulirala mejo in mejno. Sedem programskih sklopov z naslovi Gorica / Nova Gorica, spomin / dokument, okolje / ozemlje, vodostaj / vodotok, mir / vojna, nasilje / sočutje, odhodi / prihodi bo od decembra do junija na sporedu Slovenske kinoteke in v majskem terminu na Vodnikovi domačiji. Del programa bo v času retrospektive dostopen tudi na Bazi slovenskih filmov.
Koprodukcija: SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka
Partner: Baza slovenskih filmov (BSF), Zavod Kinoatelje (SLO), Kinoatelje (ITA), Zavod KINOkašča / CINEMattic, Zavod Divja misel (Vodnikova domačija), GO! 2025 Nova Gorica Gorizia
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo
Zahvale: RTV Slovenija, Slovenski program RAI, Andrej Šprah, Vlado Škafar, Tina Popovič
